Jedro

Fikcija vročitve temelji na izhodišču, da naslovnik pisanja ni dvignil po svoji krivdi.

Tožencu je treba omogočiti, da dokaže, da vročitev po fikciji ni bila pravilna, ker je stanovanje ali poslovni prostor, kjer je bila vročitev opravljena, opustil.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se zamudna sodba sodišča prve stopnje, kolikor se nanaša na drugo toženo stranko, razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje (v nadaljevanju: sodišče) je toženca zavezalo k solidarnemu plačilu zneska v višini 3.500 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 5. 2018 do plačila (I. točka izreka). Tožniku pa sta dolžna povrniti tudi stroške postopka v višini 223,20 EUR, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje drugi toženec, ki v pravočasni pritožbi uveljavlja absolutne bistvene kršitve pravil postopka iz 7. in 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku.1 Predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno sojenje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

V pritožbi opozarja, da je bil kot poslovni subjekt iz poslovnega in sodnega registra izbrisan že 17. 5. 2018, kar je pred poskušano vročitvijo tožbe v odgovor. Sodišče bi moralo obstoj poslovnega subjekta pred pričetkom postopka vročanja preveriti. Z vpogledom v poslovni register bi se lahko prepričalo, da je bil iz poslovnega registra predhodno že izbrisan. Na poslovnem naslovu se ni več nahajal, odpovedal je poštni predalčnik, kar bi lahko potrdila tudi priča A. A., ki je bil pri njem zaposlen. Osebna vročitev tožbe v odgovor ni bila opravljena pravilno, zato izdaja zamudne sodbe ni mogoča. Uporaba določb o fikciji je upoštevna le, če naslovnik na naslovu, kjer se poskuša opraviti vročitev, tudi dejansko posluje. S tem, da je tožen, se je seznanil šele po prejemu zamudne sodbe, ki mu je bila vročena na njegov domači naslov. Ker tožba ni bila pravilno vročena, niso izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe, to pa predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

Sodišče je pri izdaji izpodbijane sodbe bistveno kršilo pravila pravdnega postopka tudi s tem, ko jo je oprlo na dejstvo, ki ga tožnik ni zatrjeval. Ta je kot domnevno kršitev pri opravljanju službe izvršitelja navedel le, da ni bil obveščen o rubežu s pravnim poukom, tako da bi lahko svojo pravico uveljavljal na sodišču. Ni pa zatrjeval, da ni bil pozvan na predložitev dokazil, kar je sodišče navedlo kot kršitev in podlago odškodninske odgovornosti v 14. točki izpodbijane sodbe. Sodba je oprta na dejstvo, ki ga tožnik sploh ni zatrjeval, zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ki je vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe.

Prvi toženec je od leta 2017 v osebnem stečaju, kar je razvidno iz javnih evidenc, objavljenih na AJPES-u. Ta se vodi pod opr. št. St ... pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Tožba bi morala biti vročena stečajnemu upravitelju prvega toženca. Ker pa je bila tožba vročena neposredno prvemu tožencu, vročitev tožbe ni bila pravilno opravljena, zato niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe.

3. Tožnik je na pritožbo odgovoril. Predlaga zavrženje pritožbe kot prepozne oz. njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Zamudno sodbo je mogoče izdati le v primeru izpolnjenosti predpostavk iz 318. člena ZPP. Prva je, da mora biti tožencu tožba pravilno vročena v odgovor. Za vročitev tožbe je potrebna osebna vročitev (prvi odstavek 142. člena ZPP). Pod pogoji iz tretjega in četrtega odstavka 142. člena ZPP se vročitev lahko opravi tudi s fikcijo, iz katere izhaja domneva, da je toženec tožbo prejel. 6. Tožencu je treba omogočiti, da dokaže, da vročitev po fikciji v skladu s 140. in 142. členom ZPP ni bila pravilna, ker je stanovanje/poslovni prostor, kjer je bila vročitev opravljena, opustil.2 Namen določb o nadomestnem vročanju (140. člen ZPP) in vročanju z obvestilom o sodnem pisanju v poštni predalčnik (141. člen ZPP) je v tem, da zagotavljajo razumno pričakovanje, da se bo naslovnik lahko pravočasno seznanil z vročenim pisanjem. Fikcija vročitve temelji na izhodišču, da naslovnik pisanja ni dvignil po svoji krivdi.3

7. Sodišče prve stopnje je izdalo zamudno sodbo potem, ko je zaključilo, da je bila drugemu tožencu tožba pravilno vročena in da so podani tudi ostali predvideni pogoji iz prvega odstavka 318. člena ZPP. Vendar pa toženec v pritožbi utemeljeno navaja, da mu je bila tožba vročena na poslovni naslov, na katerem pa se od 17. 5. 2018, ko je bil izbrisan iz poslovnega registra, ni več nahajal. Službo izvršitelja je prenehal opravljati 17. 5. 2018. 8. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da mu je bila tožba v odgovor vročena na njegov poslovni naslov v juniju 2018, ko je bil kot poslovni subjekt iz poslovnega in sodnega registra že izbrisan. Zamudna sodba mu je bila najprej poslana na njegov poslovni naslov, kjer je deloval kot izvršitelj. Pisanje pa se je vrnilo z oznako „neznan“. Sodišče je po vpogledu v centralni register prebivalstva ugotovilo, da ima drugi toženec prijavljeno prebivališče na naslovu v Ljubljani, kjer mu je bila zamudna sodba tudi vročena.

9. Navedeno pritrjuje zatrjevanjem drugega toženca, da mu pisanje ni bilo pravilno vročeno. To pa pomeni, da ni bil izpolnjen pogoj iz 1. točke prvega odstavka 318. člena ZPP. Zaradi kršitve pravil pravdnega postopka iz 7. in 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je bilo treba pritožbi ugoditi, izpodbijano zamudno sodbo glede drugega toženca razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP). V nadaljevanju sojenja bo moralo sodišče tožbo s prilogami tožencu znova vročiti.

10. Drugi toženec v pritožbi opozarja na nepravilno vročitev tožbe prvemu tožencu. V obravnavani zadevi ne gre za nujno sosporništvo, zato drugi toženec ne more uveljavljati domnevnih kršitev, ki naj bi nastale prvemu tožencu.

11. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

1 Uradni list RS, št. 26-1210/1999, v nadaljevanju: ZPP. 2 Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 95/2016 z dne 28. 7. 2016. 3 Primerjaj VSL sklep I Cp 1058/2018.