Jedro

Od prosilca za brezplačno pravno pomoč se pričakuje, da v postopku tudi sam prispeva k temu, da se v času, za katerega mu je brezplačna pravna pomoč odobrena, vse do dneva dokončnega obračuna stroškov, pravilno ugotovijo vse okoliščine, ki so pomembne za odobritev brezplačne pravne pomoči.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ker je ugotovil, da je tožnik v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči navedel, da je brezposelna oseba, organ za brezplačno pravno pomoč pa je na podlagi vpogleda v register Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ugotovil, da je tožnik od 2.1.2009samozaposlen za polni delovni čas in je torej v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči navedel neresnične podatke. Glede na to je organ za brezplačno pravno pomoč tožnikovo prošnjo na podlagi 20. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP, Uradni list RS, št. 48/2001 s spremembami) zavrnil in navedel še, da tožnik nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč (peti odstavek 20. člena ZBPP).

Tožnik v tožbi, s katero izpodbija zgoraj navedeno odločitev, navaja, da je dne 24.1.2011 šel na obrtno zbornico, da bi odjavil obrt. Dne 9.2.2011 je prejel sklep o izbrisu iz poslovnega registra in dne 14.2.2011 uredil odjavo na SPIZ-u. Sedaj je vse urejeno, zato prosi, da se njegovi prošnji ugodi, ker že teče postopek za osebni stečaj na Okrožnem sodišču v Mariboru št. 245/2011, kjer mora dopolniti predlog za začetek postopka, med drugim predložiti tudi odločbo o brezplačni pravni pomoči. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravni spis.

Tožba ni utemeljena.

Pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči se ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov se ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca o njegovem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju njegovih družinskih članov, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Pisna izjava se izpolni na obrazcu, ki je del prošnje za brezplačno pravno pomoč (prvi odstavek 20. člena ZBPP). Če je prosilec v izjavi iz prvega odstavka 20. člena ZBPP navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju, pristojni organ za brezplačno pravno pomoč o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč (peti odstavek 20. člena ZBPP).

V predmetni zadevi se je postopek začel na podlagi tožnikove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki jo je tožnik vložil 31.1.2011. V vlogi je navedel, da je brezposeln. Sestavni del te vloge je tudi izjava prosilca, da so vsi v vlogi navedeni podatki resnični, točni in popolni, da je seznanjen s tem, da mora ob lažnem prikazovanju, zamolčanju ali nepravočasnem sporočanju podatkov vrniti neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč ter da za svojo izjavo sprejema vso materialno in kazensko odgovornost. Kljub temu je tožnik v vlogi navedel, da je brezposeln in pri tem ni pojasnil ničesar v zvezi s tem, da je v teku postopek izbrisa iz registra obrtne zbornice. Organ za brezplačno pravno pomoč je v okviru poizvedb, ki jih na podlagi drugega odstavka 20. člena ZBPP opravi po uradni dolžnosti, iz registra ZZZS glede premoženjskega stanja tožnika na dan 1.2.2011 ugotovil, da je tožnik samozaposlen za polni delovni čas od 2.1.2009. ZBPP daje prosilcu možnost, da v primeru, ko izpolnjuje z zakonom predpisane pogoje, pridobi pravico do brezplačne pravne pomoči in sicer do celotne ali delne zagotovitve sredstev za pokritje stroškov za brezplačno pravno pomoč (tretji odstavek 1. člena ZBPP). ZBPP torej omogoča prosilcem kritje stroškov pravne pomoči in stroškov sodnega postopka, zaveza prosilca pa je, da podatke, ki so potrebni za ugotovitev ali izpolnjuje pogoje za odobritev brezplačne pravne pomoči, navede po resnici. V primeru, ko mu je brezplačna pravna pomoč odobrena, mora pristojni organ za brezplačno pravno pomoč obveščati o vseh dejstvih in okoliščinah oziroma o vseh spremembah, ki vplivajo ali bi vplivale na pravico do brezplačne pravne pomoči (drugi odstavek 41. člena ZBPP).

Od prosilca za brezplačno pravno pomoč se torej pričakuje, da v postopku tudi sam prispeva k temu, da se v času, za katerega mu je brezplačna pravna pomoč odobrena, vse do dneva dokončnega obračuna stroškov, pravilno ugotovijo vse okoliščine, ki so pomembne za odobritev brezplačne pravne pomoči. Če prosilec že v prošnji za odobritev brezplačne pravne pomoči teh dejstev ne navede po resnici, ne izpolnjuje pogojev za odobritev brezplačne pravne pomoči. Tožniku je bilo njegovo stanje v času vložitve prošnje za odobritev brezplačne pravne pomoči znano. Vedel je tudi, da je ravnokar vložil vlogo za izbris iz registra, te podatke pa bi moral po resnici navesti tudi v prošnji za odobritev brezplačne pravne pomoči. Ker tega ni storil, je navedel neresnične podatke, zato je odločitev organa za brezplačno pravno pomoč pravilna. Organ za brezplačno pravno pomoč je namreč na podlagi poizvedb, ki jih je v skladu z drugim odstavkom 20. člena ZBPP opravil po uradni dolžnosti, ugotovil, da je na dan oprave teh poizvedb, to je 1.2.2011, tožnik samozaposlen, v tožnikovi prošnji za odobritev brezplačne pravne pomoči pa ni navedeno ničesar, kar bi rezultate teh poizvedb ovrglo. Organ za brezplačno pravno pomoč je imel torej na podlagi opravljenih poizvedb dovolj podlage za izpodbijano odločitev.

Izpodbijani upravni akt je tako tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena (v nadaljevanju ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006 s spremembami).