Jedro

Tožnik zahteva ugotovitev obstoja lastninske pravice na podlagi priposestvovanja (originarna pridobitev lastninske pravice), kar je podlaga za zaznambo spora.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi tožbe tožeče stranke L. Š. proti toženi stranki C. K. z dne 22.12.2008, vložene pri Okrajnem sodišču v Kranju P 497/2008 in potrdila Okrajnega sodišča v Kranju o vložitvi tožbe, pri vl. št. 83, parc. št. 1019/1 in 1019/2 k.o. ..., last C. K., dovolilo zaznambo spora zaradi pridobitve lastninske pravice v korist L. Š.

Zoper sodbo se je pritožila C. K., zemljiškoknjižna lastnica nepremičnin parc. št. 1019/1 in 1019/2, obe k.o. ..., zaradi zmotne in nepravilne uporabe določb 79. člena Zakona o zemljiški knjigi (Ur. l. RS, št. 58/2003 s spremembami; ZZK-1) in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da vpisa ne dovoli. Tožnik v tožbi, na podlagi katere je zemljiškoknjižno sodišče dovolilo zaznambo spora, zatrjuje, da je pridobil lastninsko pravico od pravnih prednikov s pogodbo in da so pravni predniki dvakrat prodali isto zemljišče. Ne vtožuje pridobitve stvarne pravice na nepremičninah na izvirni način in ni pogojev za vknjižbo zaznambe spora po določbah ZZK-1. Predlagatelj je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

Pritožba ni utemeljena.

Tožnik v tožbi 22.12.2008 (priloga spisa A 3), na podlagi katere je zemljiškoknjižno sodišče dovolilo zaznambo spora, zatrjuje, da je na podlagi priposestvovanja (III. točka tožbe) pridobil lastninsko pravico na parc. št. 1019/1 in 2, obe k.o. ... Ker torej tožnik zahteva, da sodišče ugotovi obstoj njegove lastninske pravice, ki jo je pridobil na izviren način, je zemljiškoknjižno sodišče pravilno, na podlagi 2. alineje 1. odstavka 79. člena ZZK-1, dovolilo zaznambo spora. Tožbene navedbe in trditve, na katere se pritožnica neobrazloženo sklicuje (ne pojasni, na katere tožbene trditve meri), ne nudi podlage za pritožbeno stališče, da tožnik vtožuje pridobitev lastninske pravice na pogodbeni podlagi. Nasprotno, v tožbi (zadnji odstavek III. točke tožbe) tožnik jasno zapiše, da uveljavlja pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja. Na pogodbo (trditev, da je sporni nepremičnini parc. št. 1019/1 in 1019/2 vpisani v vl. št. 83 k.o. ..., kupil s pogodbo v letu 1996) se sklicuje le v dokaz trajanja lastniške posesti (od nakupa v letu 1996 do 10.6.2008, ko mu je toženka preprečila dostop na sporni parceli in je v zemljiški knjigi ugotovil, da je toženka vpisana kot lastnica). Na uveljavljanje pogodbene podlage bi kvečjemu lahko kazal v 2. točki tožbenega zahtevka uveljavljan zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine (v primeru originarne pridobitve lastninske pravice je podlaga za vpis sodba, s katero se ugotovi obstoj lastninske pravice – 3. točka 1. odstavka 40. člena Zakona o zemljiški knjigi; Ur. l. RS, št. 58/2003 s spremembami; ZZK-1), za kar pa v trditveni podlagi tožbe ni podlage.

Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in ker tudi ni razlogov, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku v zvezi s 120. členom ZZK-1), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje in hkrati dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa (2. točka 3. odstavka 161. člena ZZK-1).

Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker jih stranki nista priglasili.