20. 2. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 4. februarja 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 1116/2001 z dne 18. 7. 2001 v zvezi z delnim sklepom Okrajnega sodišča v Kranju št. N 123/94 z dne 15. 3. 2001 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Z izpodbijano odločitvijo je bilo odločeno o vrnitvi zaplenjenega premičnega premoženja, ker je bila kazenska sankcija zaplembe premoženja razveljavljena. Odločitvi sodišča, po kateri mora zavezanec odškodnino plačati dedičem obsojenca, pritožnik nasprotuje, ker meni, da sodišče ne bi smelo odločiti o plačilu odškodnine dedičem, temveč pokojnemu očetu. Pritožnik bi tako lahko potem v zapuščinskem postopku kot oporočni dedič zaščitene kmetije uveljavljal močnejšo pravico. Sklicuje se na drugi odstavek 3. člena Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev (Uradni list RS, št. 70/95 - ZDKG) in zato sodišču očita, da ni upoštevalo 68. (pravilno 67.) člena Ustave, ki določa, da zakon določa način in pogoje dedovanja.

2.Pritožnik zatrjuje kršitev 2., 23., 25., 30. in 67. člena Ustave in Ustavnemu sodišču predlaga, naj razveljavi izpodbijani sklep v delu, v katerem so določeni dediči in izplačilo odškodnine dedičem, ter v tem delu vrne zadevo Okrajnemu sodišču v novo odločanje.

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca rednim sodiščem in pri ugotavljanju dejanskega stanja in uporabi materialnega in procesnega prava ne presoja nepravilnosti samih po sebi. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijani posamični akt preizkusi le glede vprašanj, ali so bile z njim kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Po navedenem Ustavno sodišče v zvezi z ustavno pritožbo preverja le možno kršitev določb Ustave, ki zagotavljajo človekove pravice in temeljne svoboščine. Ker 2. člen Ustave ne vsebuje človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, temveč temeljna ustavna načela (načela pravne države), se nanj za utemeljevanje ustavne pritožbe ni mogoče sklicevati.

4.Z navedbami, s katerimi pritožnik utemeljuje ustavno pritožbo, pa kršitev človekovih pravic, kljub temu, da jih zatrjuje, ni izkazal. Višje sodišče je namreč v obrazložitvi izpodbijane odločitve pojasnilo, da se z vprašanjem, ali trditvijo naj bi bila odškodnina za zaplenjene premičnine sestavni del zaščitene kmetije, Okrajno sodišče ni ukvarjalo, ker o tej okoliščini v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo zatrjevanih dejstev, niti ni bilo podanih okoliščin, ki bi kazale na to. Višje sodišče pa teh navedb ni moglo upoštevati, ker je ugotovilo, da jih je pritožnik uveljavljal šele v pritožbenem postopku. Pritožnik ne navaja niti, da je taka ugotovitev pritožbenega sodišča napačna, niti ne izpodbija stališča Višjega sodišča, po katerem navedb o novih dejstvih v pritožbenem postopku ni mogoče upoštevati. Zgolj nezadovoljstvo z odločitvijo sodišč pa za ugotovitev, da so bile kršene človekove pravice, ne zadostuje.

5.Ker z izpodbijanima sklepoma očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger