15. 11. 2011

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Vladimirja Časa, Ljubljana, ki ga zastopa David Pogorevc, odvetnik v Slovenj Gradcu, na seji 15. novembra 2011

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 357. člena in tretjega odstavka 367. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo in 45/08) se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti četrtega odstavka 367. člena Zakona o pravdnem postopku se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik izpodbija 357. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v delu, v katerem določa, da se lahko sodišče druge stopnje v primeru razveljavitve sodbe sodišča prve stopnje zaradi prekoračitve tožbenega zahtevka odloči tudi, da zadeve ne bo vrnilo v ponovno sojenje na prvi stopnji. Izpodbija tudi tretji in četrti odstavek 367. člena ZPP, ki določata okvirje, znotraj katerih je mogoča (le) dopustitev revizije. Navaja, da je v njegovem primeru Višje sodišče v Mariboru razveljavilo prvostopenjsko sodbo, s katero je uspel v sporu o obstoju stvarne služnosti, in ni vrnilo zadeve v novo sojenje, ker ugotovitvenega zahtevka na prenehanje služnosti pobudnik ni postavil, odločitev o zahtevku za izstavitev zemljiškoknjižne listine pa je postala pravnomočna. Pobudnik se sklicuje na sodno prakso, ki naj bi kazala na napačnost sklepa Višjega sodišča v Mariboru. Poleg tega meni, da mu izpodbijani določbi 367. člena v zvezi s 357. členom ZPP jemljeta pravico do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave. Zoper odločitev, izdano v njegovem primeru, naj namreč ne bi bilo pritožbe, zaradi nizke vrednosti spornega predmeta pa tudi ne dovoljene revizije. Po oceni pobudnika dopuščena revizija ni "neposredno in učinkovito" pravno sredstvo, saj izpostavlja vložnike diskrecijski presoji Vrhovnega sodišča, ki naj revizij ne bi dopuščalo, če je vrednost spora relativno nizka.

2.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena ZUstS je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora biti pravni interes neposreden in konkreten, morebitna ugoditev predlogu pa mora privesti do izboljšanja pobudnikovega položaja.

3.Izpodbijana 357. člen in tretji odstavek 367. člena ZPP ne učinkujeta neposredno. Višje sodišče je v pravdnem postopku na podlagi 357. člena ZPP izdalo sklep o razveljavitvi sodbe Okrajnega sodišča. Pobudnik zatrjuje, da mu tretji odstavek 367. člena ZPP glede na vrednost predmeta spora omogoča priti do revizije le, če jo posebej dopusti Vrhovno sodišče. Zgolj dejstvo, da pobudnik izpodbija določbo, ki v sporih določene vrednosti ne omogoča neposredne vložitve revizije, ne pomeni, da se od njega ne zahteva vložitev pobude šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-251/07 z dne 10. 1. 2008 (Uradni list RS, št. 6/08, in OdlUS XVII, 2). Pobudnik, ki meni, da Ustava zahteva, da ZPP osebam v njegovem položaju dovoli vložitev revizije brez posebne presoje o njeni dopuščenosti, bi moral vložiti revizijo. Naslovniki pravnih norm morajo namreč domnevne kršitve človekovih pravic (vključno s kršitvami, ki temeljijo na predpisu, ki je v neskladju z Ustavo) vedno, ko je to mogoče, poskusiti odpraviti že pred pristojnimi sodišči, kar zagotavlja, da se bodo sodišča opredeljevala tudi do ustavnopravnih vprašanj. Iz razlogov, navedenih v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-251/07, pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti 357. člena in tretjega odstavka 367. člena ZPP. Zato je Ustavno sodišče njegovo pobudo v tem delu zavrglo (1. točka izreka).

4.Pobudnik uveljavlja tudi neskladje četrtega odstavka 367. člena ZPP z Ustavo. Ta določa, da sodišče ne more dopustiti revizije, če zakon določa, da je ni, ali če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 2.000 EUR (razen v delovnih in socialnih sporih). Sodba, na katero se pobudnik sklicuje v utemeljitev pravnega interesa, ni bila izdana v takem sporu. Zato pobudnik nima pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti navedene določbe in je Ustavno sodišče pobudo tudi v tem delu zavrglo (2. točka izreka).

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, mag. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Ernest Petrič

Predsednik