Up-371/97

29.3.2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. z Ž. na seji senata dne 29. marca 2000

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Okrožnega državnega tožilstva v Kranju št. O Kt 55/97-2 z dne 4. 12. 1997 se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnik z ustavno pritožbo izpodbija sklep, s katerim je Okrožna državna tožilka zavrgla njegovo kazensko ovadbo z dne 11. 1. 1997 zoper B. B. in C. C. zaradi kaznivega dejanja ogrožanja z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru po prvem odstavku 137. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 63/94 in 23/99 - v nadaljevanju: KZ). Po zatrjevanju pritožnika so mu z izpodbijanim aktom kršene pravice iz 23., 25., 34. in 36. člena Ustave. Pritožnika moti predvsem navedba v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, da po podatkih PP Kranj zadevo pritožnik ni prijavil in zato primera niso obravnavali.

Po njegovem prepričanju pa zaradi ponarejenega pooblastila Č. Č. policija nobene njegove zadeve ne obravnava resno. Pritožnik predlaga, "naj se nadaljuje njegova ovadba", zavržena z izpodbijanim sklepom, in naj mu "Okrožno državno tožilstvo v Kranju ne krati pravic do pravnih sredstev".

2.Po določbi prvega odstavka 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) lahko vsakdo ob pogojih, ki jih določa ta zakon, vloži pri Ustavnem sodišču ustavno pritožbo, če meni, da mu je s posamičnim aktom državnega organa kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina. Po določbi prvega odstavka 51. člena ZUstS se ustavna pritožba lahko vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva.

3.Prvi odstavek 146. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94, 72/98 in 6/99 - v nadaljevanju: ZKP) določa, da lahko vsakdo naznani kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Po določbi prvega odstavka 147. člena ZKP se ovadba poda pristojnemu državnemu tožilcu. Če državni tožilec spozna, da ni podlage za pregon za kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, mora to v osmih dneh sporočiti oškodovancu in ga poučiti, da lahko začne pregon sam (prvi odstavek 60. člena ZKP). Oškodovanec ima pravico začeti pregon v osmih dneh, odkar je sprejel tožilčevo sporočilo (drugi odstavek 60. člena ZKP). Če oškodovanec v zakonskem roku pregona ne začne, se šteje, da je odstopil od pregona (prvi odstavek 62. člena ZKP).

4.Z izpodbijanim sklepom je državna tožilka zavrgla ovadbo pritožnika v celoti. Iz dopisa Okrožnega državnega tožilstva v Kranju št. O Kt 55/97 z dne 4. 12. 1997, ki je priložen ustavni pritožbi, je razvidno, da je bil pritožnik o njeni odločitvi obveščen in poučen o možnosti, da sam začne pregon, tako da v roku osmih dni vloži obtožni predlog zoper obdolženca. Iz ustavne pritožbe ne izhaja, da je pritožnik izkoristil navedeno zakonsko možnost. Ker pritožnik zoper izpodbijani akt ni izrabil razpoložljivega pravnega sredstva, oziroma tega vsaj ni izkazal, je bilo treba ustavno pritožbo zavreči. V zvezi s pritožnikovimi navedbami o ponarejenem pooblastilu pa je treba pripomniti, da je ponarejanje listin kaznivo dejanje (256. in 257. člen KZ).

Zato ima pritožnik, če meni, da je bilo to kaznivo dejanje storjeno, možnost podati ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu (3. točka tega sklepa).

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Mirjam Škrk in člana dr. Zvonko Fišer in dr. Miroslava Geč- Korošec.

Predsednica senata:

dr. Mirjam Škrk