Jedro

Povod za tožbo je drugi pogoj, ki ne sme biti podan, za odločitev o povrnitvi stroškov toženi stranki po 157. členu ZPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba v izpodbijanem delu (sklep o stroških postopka, vsebovan v 2. točki izreka sodbe) razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je izdalo sodbo na podlagi prepoznave, s katero je toženi stranki naložilo, da je dolžna tožeči stranki plačati 25.100,38 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (1. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo, da je dolžna toženi stranki povrniti pravdne stroške (2. točka izreka).

2. Tožeča stranka se pritožuje zoper odločitev o stroških postopka v 2. točki izreka sodbe, sklicuje se na vse pritožbene razloge in predlaga ustrezno spremembo ali razveljavitev sodbe v tem delu. Navaja, da je sodišče napačno uporabilo določbo 157. člena ZPP. Tožena stranka je v danem primeru res pripoznala tožbeni zahtevek, vendar pa je dala povod za tožbo. Tožena stranka zahtevka ni izpolnila, kljub temu, da jo je k temu tožeča stranka večkrat pozivala pred vložitvijo tožbe. Ker dolga ni poravnala, niti se ni odzivala na izvensodne pozive tožnice, je bila tožba potrebna. Brez sodne odločbe tožnica dolga ne more izterjati v sodni izvršbi. Obveznosti plačila stroškov pa se zaveda tudi tožena stranka, saj je osporavala le stroškom začasne odredbe. Sodišče bi zato moralo uporabiti 154. člen ZPP in tožnici priznati v pritožbi navedene stroške postopka.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je stroškovno odločitev oprlo na 157. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP ter na ugotovitve, da je tožena stranka tožbeni zahtevek pripoznala v odgovoru na tožbo, preden se je spustila v obravnavanje glavne stvari ter da tožeča stranka ni uspela s predlogom za izdajo začasne odredbe. Ker tožena stranka pravdnih stroškov ni priglasila, je o povrnitvi stroškov toženi stranki odločilo le „po temelju“.

5. Pritožba ima prav, da je takšna odločitev nepravilna in nezakonita, predvsem pa je po presoji pritožbenega sodišča ni mogoče preizkusiti. Po 157. členu ZPP mora tožeča stranka povrniti pravdne stroške toženi stranki, če je ta pripoznala tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo oziroma na glavni obravnavi, preden se je spustila v obravnavanje glavne stvari in če ni dala povoda za tožbo. Sodišče prve stopnje sicer pravilno ugotovi, da je tožena stranka pripoznala tožbeni zahtevek že v odgovoru na tožbo, ne obrazloži pa v ničemer druge predpostavke za odločanje o stroških po tej določbi, namreč ali je tožena stranka dala tožeči povod za tožbo. Tožeča stranka je namreč v tožbi navedla konkretne trditve, da je upravičeno vložila tožbo, ker tožena stranka kljub večkratnim pozivom ni poravnala dolga, tem trditvam je priložila tudi dokaze. Tožena stranka pa se v odgovoru na tožbo do teh trditev ni opredelila, zavračala je le morebitno plačilo stroškov postopka, ki se nanaša na začasno odredbo.

6. Izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih, zato ga pritožbeno sodišče ne more preizkusiti. Zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, na katero sodišče druge stopnje pazi po uradni dolžnosti, je treba ugoditi pritožbi in sklep o stroških postopka, vsebovan v sodbi, razveljaviti ter zadevo vrniti prvostopenjskemu sodišču v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP), da odpravi zgoraj navedeno kršitev postopka.