11. 4. 2023

SKLEP

Senat Ustavnega sodišča je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložil Toma Kurtović, Bosna in Hercegovina, ki ga zastopa Matej Potočnik, odvetnik v Ljubljani, na seji 11. aprila 2023

sklenil:

1.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. X DoR 22/2021 z dne 8. 7. 2021 se ne sprejme.

2.Ustavna pritožba zoper sodbo Upravnega sodišča št. I U 1242/2018 z dne 7. 10. 2020 se sprejme v obravnavo.

OBRAZLOŽITEV

1.Ministrstvo za notranje zadeve (v nadaljevanju MNZ) je v 2. točki izreka odločbe zavrnilo prošnjo pritožnika za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje na podlagi Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 76/10 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUSDDD). Ugotovilo je, da pritožnik ni dejansko živel v Republiki Sloveniji od 23. 12. 1990 dalje. Na podlagi 1.č člena ZUSDDD je ugotavljalo, ali so izpolnjeni zakonski pogoji, da se pritožniku, kljub dejanski odsotnosti, prizna izpolnjenost pogoja dejanskega življenja na ozemlju Republike Slovenije iz prvega odstavka 1. člena ZUSDDD. Sprejelo je stališče, da pritožnik ni izkazal, da bi bila njegova odsotnost upravičena iz razlogov, ki so navedeni v prvi, tretji in šesti alineji tretjega odstavka 1.č člena ZUSDDD. MNZ je med drugim sprejelo stališče, da pritožnik ni izkazal vzročne zveze med izgubo zaposlitve in izbrisom iz registra stalnega prebivalstva. Zato je štelo, da ni mogoče šteti, da je pritožnik zapustil Republiko Slovenijo zaradi posledic izbrisa.

2.Pritožnik je vložil tožbo, ki jo je Upravno sodišče zavrnilo. Upravno sodišče je potrdilo stališče MNZ, da pritožnik ni izkazal vzročne zveze med izgubo zaposlitve in izbrisom iz registra stalnega prebivalstva. Sprejelo je stališče, da iz izpovedi prič sicer izhaja možnost, da je pritožnik imel sklenjeno pogodbo za nedoločen čas in da mu je delovno razmerje prenehalo zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva. Vendar je Upravno sodišče menilo, da so priče nezanesljivo dokazno sredstvo, ker je med njimi in pritožnikom vzpostavljeno sorodstveno razmerje, priče pa naj bi tudi pričale o dejstvih, ki jih niso neposredno zaznale. Ker naj pritožnik ne bi priložil listinskih dokazov, ki bi potrjevali njegove izjave, je Upravno sodišče štelo, da so trditve pritožnika nedokazane in da so ostale na ravni posplošenosti. Vrhovno sodišče je zavrnilo predlog za dopustitev revizije.

3.Pritožnik zatrjuje kršitev 22. člena Ustave in 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP). Navaja, da je ves čas postopka zatrjeval, da je Republiko Slovenijo zapustil zaradi stalnih pritiskov policije in groženj z deportacijo ter zaradi izgube zaposlitve (in s tem vira preživljanja), ki je bila povezana z izbrisom iz registra stalnega prebivalstva. Pritožnik zatrjuje, da so tako upravni organi kot sodišče popolnima ignorirali njegove navedbe o grožnjah policije z deportacijo. Meni, da so navedene okoliščine upoštevne za odločitev ter bi se pristojni upravni organ in sodišče do teh navedb morala opredeliti. Ker se nista, naj bi kršila 22. člen Ustave. Pritožnik tudi meni, da sodišče ni imelo nobenega razloga za sklepanje, da njegova pogodba o zaposlitvi ni bila sklenjena za nedoločen čas. Pri tem navaja dodatne okoliščine (odpoved je nastopila le nekaj mesecev po izbrisu, trajanje delovnega razmerja pred odpovedjo), ki naj bi bile pomembne za presojo trajanja delovnega razmerja. Glede na to meni, da je sklepanje sodišča tako očitno napačno, da je že arbitrarno. Meni tudi, da je sodišče pritožniku naložilo nerazumno dokazno breme in uvedlo dokazno pravilo, po katerem je določeno dejstvo mogoče dokazovati le s točno določenim dokazom. Pritožnik meni, da bi morali pristojni organi ZUSDDD razlagati tako, da se upoštevajo vse relevantne okoliščine, ki se nanašajo na zapustitev Republike Slovenije. Meni, da pristojni organi tega niso storili, zato mu ni bil zagotovljen pošten postopek iz 22. člena Ustave in 6. člena EKČP.

4.Senat Ustavnega sodišča ustavne pritožbe zoper sklep Vrhovnega sodišča ni sprejel v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) (1. točka izreka).

5.Senat Ustavnega sodišča je ustavno pritožbo zoper sodbo Upravnega sodišča sprejel v obravnavo (2. točka izreka). O njeni utemeljenosti bo odločalo Ustavno sodišče, ki bo presodilo, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene pritožnikove človekove pravice oziroma temeljne svoboščine.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi drugega odstavka 55.b člena ZUstS ter prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednica senata dr. Špelca Mežnar ter člana dr. Matej Accetto in dr. Neža Kogovšek Šalamon. Sklep je sprejel soglasno.

dr. Špelca Mežnar Predsednica senata