Jedro

Razlaga besedila pooblastil, ki jih je predložila tožena stranka, ne omogoča enoznačnega zaključka, da so bile terjatve leasingodajalcev odstopljene toženi stranki, tožena stranka pa v postopku pred sodiščem prve stopnje tudi ni zatrjevala, da bi bil pravi namen pooblastil v cesiji terjatev, in ni predlagala dokazov v tej smeri.

Trditve o vsebini prave volje pooblastiteljev (leasingodajalcev) in tožene stranke so trditve o dejstvih, dejstva pa je treba v postopku navajati pravočasno, sicer jih sodišče ne upošteva

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožena stranka krije sama svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

**Dosedanji potek postopka**

1. Tožena stranka je v zvezi z škodo, ki naj bi nastala na gradbenih žerjavih dne 27. 10. 2011 v Š. in dne 5. 11. 2012 ob poplavi v L. (v skupni višini 229.465,00 EUR), v pobot uveljavljala terjatve do višine vtoževanega zneska tožeče stranke. Stvarna legitimacija tožene stranke za uveljavljanje terjatev v pobot naj bi temeljila na pooblastilih leasingodajalcev. Terjatve do tožeče stranke naj bi izhajale iz zavarovanja opreme v zakupu, terjatev v zvezi s škodo na žerjavu v Š. pa naj bi primarno izhajala iz zavarovanja odgovornosti povzročitelja - družbe C., d.d., zgolj podrejeno iz zavarovanja opreme v zakupu.

2. Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine z dne 6. 2. 2013 v celoti razveljavilo (I. točka izreka) in toženi stranki kot zavarovalcu naložilo, da tožeči stranki (zavarovalnici) plača zavarovalne premije po sklenjenih zavarovalnih pogodbah in obresti v višini 206.487,56 EUR z zamudnimi obrestmi (II. točka izreka). Pobotne ugovore tožene stranke (v zvezi s škodo na gradbenih žerjavih) je zavrnilo (III. točka izreka), ker je presodilo, da tožena stranka ni nosilec pravic iz pravnega razmerja, ki naj bi bilo podlaga uveljavljanih terjatev. Toženi stranki je naložilo tudi povračilo izvršilnih stroškov v višini 36,00 EUR (II. točka izreka) in povračilo stroškov postopka pred sodiščem prve stopnje v višini 3.274,40 EUR (IV. točka izreka).

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka (prvi odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

5. Tožeča stranka na revizijo ni odgovorila.

**Ugotovljeno dejansko stanje**

6. Sodišči prve in druge stopnje sta svojo odločitev oprli na naslednja pravno odločilna dejstva: - Tožena stranka (d. o. o.) ni bila lastnica 7 gradbenih žerjavov, v zvezi s katerimi naj bi nastala škoda dne 27. 10. 2011 v Š. in dne 5. 11. 2012 ob poplavi v ... Žerjave je imela v zakupu oziroma leasingu. Za te žerjave je imela tožena stranka kot zavarovalec s tožečo stranko kot zavarovalnico za zavarovanca - lastnika oziroma leasingodajalca (A., d. o. o., B., d. o. o.) sklenjene zavarovalne pogodbe, s katerimi je bila zavarovana oprema v zakupu. Iz splošnih pogojev za zavarovanje opreme v zakupu (leasingu), ki so veljali v obravnavanem primeru, izhaja, da to zavarovanje ščiti zakupodajalca, ki se šteje kot zavarovanec, in tudi če zavarovanje sklene zakupojemalec, se šteje, da je zavarovanje sklenjeno na račun zakupodajalca, zavarovalnino pa zavarovalnica izplača zakupojemalcu le v primeru, če da za to soglasje zakupodajalec.

- Leasingodajalec A.., d. o. o. je s pooblastili z dne 19. 2. 2013 (listine B 9-13) pooblastil toženo stranko, da [v zvezi s škodo na teh žerjavih] uredi vse potrebno za plačilo s strani zavarovalnice odobrenih računov. Leasingodajalec B., d. o. o. pa je s pooblastiloma z dne 28. 5. 2013 (listine B 14-15) pooblastil toženo stranko, da uredi vse potrebno v zvezi s cenitvijo in popravilom teh žerjavov in da v svojem imenu in na svoj račun pooblasti odvetnika A. F. za vložitev pobotnega ugovora iz naslova predmetne škode.

- Tožena stranka je med postopkom predložila nova pooblastila leasingodajalcev A., d. o. o. oziroma B., d. o. o. z dne 26. 9. 2013 in 22. 7. 2013 (listine B 95-100). V teh pooblastilih je vsakokrat zapisano, da leasingodajalec potrjuje, da je tožena stranka kot leasingojemalec na podlagi prejšnjega pooblastila pooblaščena, da "v svojem imenu in za svoj račun od [tožeče stranke kot zavarovalnice] izvensodno ali sodno uveljavlja pobot terjatev, ki izvirajo iz naslova škodnega dogodka [z dne 27. 10. 2011 oziroma z dne 5. 11. 2012] in ki se nanašajo na utrpelo škodo na predmetu lizinga po zgoraj navedenih pogodbah o finančnem lizingu." V nadaljevanju teh pooblastil je nato vsakokrat zapisano sledeče: "Izdano pooblastilo [toženi stranki] se izdaja in velja pod pogojem, da se celotni znesek morebitne odškodnine, ki je vezan na škodo na predmetnih gradbenih žerjavih in se je zgodila [27. 10. 2011 oziroma 5. 11. 2012] nakazuje neposredno na TRR [leasingodajalca A.., d. o. o. oziroma B., d. o. o.] z namenom poplačila zapadlih neplačanih terjatev." **Revizijske navedbe**

7. Tožena stranka naj bi v pritožbi podala dodatno pravno naziranje, utemeljeno v identičnih dejstvih in dokazih, ki so bili izvedeni v postopku pred sodiščem prve stopnje. Sodišče druge stopnje naj bi njene pritožbene navedbe, da so imela pooblastila, ki jih je predložila tožena stranka, pravno naravo cesijskih pogodb, zmotno označilo kot nedopustno pritožbeno novoto in naj jih ne bi upoštevalo. S tem naj bi kršilo pravico tožene stranke do kontradiktornosti v postopku.

**Presoja utemeljenosti revizije**

8. Revizija ni utemeljena.

9. Tožena stranka je revizijski očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 337. in 286. členom ZPP uveljavljala v povezavi z zavrnitvijo njenih pobotnih ugovorov iz razloga pomanjkanja stvarne legitimacije. Očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka ni podana, saj se je sodišče druge stopnje v svoji obrazložitvi smiselno opredelilo tudi do pritožbenih navedb tožene stranke, da so imela pooblastila, ki jih je predložila tožena stranka, pravno naravo cesijskih pogodb. Sodišče druge stopnje je uvodoma zapisalo, da so te pritožbene navedbe tožene stranke neutemeljene (9. točka obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje), v nadaljevanju pa je pritrdilo sodišču prve stopnje (tudi) v delu, kjer je to presodilo, da pooblastila (ne prvotna in ne kasnejša) ne pomenijo, da sta lastnika žerjavov - leasingodajalca prenesla svoje terjatve na toženo stranko, čeprav v pooblastilih uporabljajo dikcijo "v svojem imenu in za svoj račun" (10. točka obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje, 15. točka obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje). Glede na to, da je cesijska pogodba pogodba med upnikom in tretjim, s katero upnik prenese svojo terjatev na tretjega (prvi odstavek 417. člena Obligacijskega zakonika - OZ), sta sodišči prve in druge stopnje s takšno obrazložitvijo smiselno zavzeli stališče, da na podlagi pooblastil ni prišlo do cesije terjatev. Vrhovno sodišče pritrjuje, da razlaga besedila pooblastil, ki jih je predložila tožena stranka, ne omogoča enoznačnega zaključka, da so bile terjatve leasingodajalcev odstopljene toženi stranki, tožena stranka pa v postopku pred sodiščem prve stopnje tudi ni zatrjevala, da bi bil pravi namen pooblastil v cesiji terjatev, in ni predlagala dokazov v tej smeri. Sklicevanja tožene stranke v postopku pred sodiščem prve stopnje na pooblastila brez navajanja dodatnih trditev o pravi volji pooblastiteljev (leasingodajalcev) in tožene stranke ni mogoče razumeti kot zatrjevanja dejstev, ki imajo za posledico cesijo terjatev.

10. Poleg tega Vrhovno sodišče v obsegu, v katerem bi bilo mogoče pritožbene navedbe tožene stranke o pooblastilih kot cesijskih pogodbah razumeti kot trditve o tem, da naj bi bila prava volja pooblastiteljev (leasingodajalcev) in tožene stranke v tem, da se terjatve prenese oziroma cedira na toženo stranko, pritrjuje presoji sodišča druge stopnje, da pritožbene navedbe (v tem obsegu) predstavljajo nedopustno pritožbeno novoto (337. člen ZPP, 11. - 13. točka obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje). Trditve o vsebini prave volje pooblastiteljev (leasingodajalcev) in tožene stranke so namreč trditve o dejstvih, dejstva pa je treba v postopku navajati pravočasno, sicer jih sodišče ne upošteva (šesti odstavek 286. člena ZPP).

**Odločitev o reviziji**

11. S tem je Vrhovno sodišče odgovorilo na navedbe, ki so bile odločilnega pomena za odločitev o reviziji.

12. Ker je Vrhovno sodišče ugotovilo, da niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena, je revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).

13. Odločitev o stroških temelji na prvem odstavku 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP (II. točka izreka).