28. 11. 2023

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude družbe Javno podjetje za mestni potniški promet Marprom, d. o. o., Maribor, ki jo zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji, o. p., d. o. o., Ljubljana, na seji 28. novembra 2023

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 27. člena in točke č) prvega odstavka 46. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15, 14/18, 121/21, 10/22 in 28/23) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnica izpodbija v izreku navedeni določbi Zakona o javnem naročanju (v nadaljevanju ZJN-3). Zatrjuje neskladje z drugim odstavkom 14. člena in 74. členom Ustave. Navaja, da se je na podlagi Odloka o statusnem preoblikovanju Marproma, javnega gospodarskega zavoda za mestni potniški promet, v Javno podjetje Marprom, d. o. o. (Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, št. 29/16, 23/17 in 14/18), preoblikovala v javno podjetje, ki kot obvezno lokalno gospodarsko javno službo izvaja linijski prevoz v mestnem prometu. Ob tem izvaja tudi izbirni lokalni gospodarski javni službi upravljanja prometnega dela Avtobusne postaje Maribor in prevoza potnikov po žičniških napravah. Na podlagi točke č prvega odstavka 9. člena ZJN-3 šteje za naročnika v smislu pravil javnega naročanja. Pobudnica opozarja, da v okviru tržne dejavnosti od leta 2014 naprej tudi upravlja s smučarskim središčem Pohorje. V tem okviru naj bi jo ZJN-3 brez utemeljenega razloga in nesorazmerno omejeval v svobodni gospodarski pobudi, ker ne more izvesti nakupa na javni dražbi pod enakimi pogoji kot drugi gospodarski subjekti, ki izvajajo zgolj tržno dejavnost. Pobudnica opozarja, da je predhodno veljaven Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 12/13 – uradno prečiščeno besedilo in 19/14 – v nadaljevanju ZJN-2) v okviru splošnih izjem[1] predvideval tudi javna naročila, katerih vrednost ni presegala mejnih vrednosti za objavo v Uradnem listu Evropske unije in na Portalu javnih naročil, če se je predmet javnega naročila vključeval v izvajanje tržne dejavnosti naročnika. Navaja, da kršitev določb ZJN-3 v smislu uporabe postopka javnega naročanja brez zakonskih pogojev (ali ustrezne izjeme) pomeni prekršek, pri čemer se sklicuje tudi na že vložen obdolžilni predlog Državne revizijske komisije v zvezi z začetim postopkom za nakup opreme s pogajanji brez predhodne objave po točki č) prvega odstavka 46. člena ZJN-3.

2.V času odločanja Ustavnega sodišča so začeli veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 121/21 – v nadaljevanju ZJN-3B), Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 10/22 – v nadaljevanju ZJN-3C) ter Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 28/23 – v nadaljevanju ZJN-3D). ZJN-3B je v okviru 27. člena ZJN-3 dodal štiri nove izjeme od uporabe določb ZJN-3,[2] ki za položaj pobudnice glede na vsebino njene pobude niso upoštevne. ZJN-3C na vsebino izpodbijanih določb ne vpliva. ZJN-3D je z dopolnitvijo izpodbijane točke č) 46. člena ZJN-3[3] le dodatno določil čas oddaje javnega naročila in dodatno obveznost naročnika, da v določenem roku začne transparenten postopek javnega naročanja v okviru iste izjeme s sicer nespremenjeno vsebino (izjema skrajne nujnosti). Tudi ta sprememba ne vpliva na položaj pobudnice kot naročnika v smislu pravil ZJN-3 z vidika tržnega dela njenega poslovanja.

3.Po drugem odstavku 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče pobudo zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Ko gre za oceno ustavnosti zakona oziroma oceno ustavnosti ali zakonitosti podzakonskega predpisa, sprejme pobudo za začetek takega postopka Ustavno sodišče torej le tedaj, če bo lahko na njeni podlagi odločilo o pomembnem ustavnopravnem vprašanju. Po oceni Ustavnega sodišča pobuda ne odpira pomembnih ustavnopravnih vprašanj,[4] zato jo je Ustavno sodišče zavrnilo.

4.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnice in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Neža Kogovšek Šalamon, dr. Špelca Mežnar, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

[1]Pobudnica se sklicuje na 9. točko prvega odstavka 17. člena ZJN-2.

[2]Glej 15. do 18. točko 27. člena ZJN-3 (dodana s 5. členom ZJN-3B).

[3]Glej 2. člen ZJN-3D.

[4]Primerjaj sklep Ustavnega sodišča št. U-I-234/06 z dne 11. 9. 2008, 6. in 7. točka obrazložitve.