Jedro

Razlaga materialnega predpisa, kot jo je podala tožena stranka je pravilna. Ko pa je tožena stranka ugotavljala dejansko stanje, ali je pogodba sklenjena v skladu s ponudbo, pa je napačno ugotovila neujemanje. Tožnik ima prav, da iz ponudbe za prodajo izhaja, da je predmet prodaje delež 157/160, kar ustreza deležu prodajalcev kot solastnikov. Kot opredelitev predmeta prodaje pa je navedeno: „parc. št. 1137 njiva 4, površina 17016, k.o. …, cena 20.000,00 EUR za 1/1.“ Ob tako oblikovani ponudbi, ko je že iz deležev prodajalcev razvidno, da njihov skupni delež dosega le 157/160-tin ter navedbi, da je cena za celotno parcelo 20.000,00 EUR, ni pravilna razlaga tožene stranke, da je bila dogovorjena in ponujena cena 20.000,00 EUR za solastninski delež do 157/160-tin.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, št. 33008-134/2011/3 z dne 7. 11. 2011 se odpravi in se zadeva vrne Ministrstvu za kmetijstvo in okolje v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v odmerjeni višini 420,00 EUR, v 15 dneh od vročitve sodbe toženi stranki, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Drugostopni organ je na pritožbo A.A. odločbo Upravne enote Brežice, št. 330-563/2011/6 z dne 21. 7. 2011 odpravil (1. točka izreka) ter odločil, da pravni posel z dne 30. 5. 2011, ki so ga sklenili prodajalci B.B., C.C., D.D., E.E., F.F., G.G., H.H., I.I., J.J., K.K., L.L., M.M., N.N., O.O. in P.P. ter kupec R.R., katerega predmet je prodaja kmetijskega zemljišča parc. št. 1137 k.o. … do deleža 157/160-tin za kupnino 19.625,00 EUR, ne odobri (2. točka izreka). Prvostopni organ je z odpravljeno odločbo pravni posel odobril. V obrazložitvi organ navaja, da je R.R. vložil vlogo za odobritev pravnega posla parcele 1137 k.o. … do deleža 157/160-tin za kupnino 19.625,00 EUR. Ugotavlja, da so prodajalci, katerih solastninski delež skupaj znaša 157/160-tin, ponudili v nakup parcelo v navedenem deležu in navedli ceno 20.000,00 EUR. Tako dejansko stanje navaja tudi prvostopni organ v svoji odločbi. Cena je bistven element ponudbe in izjave o sprejemu ponudbe, saj ponudba in sprejem ponudbe pomenita sklenitev pravnega posla. Prodajna pogodba, ki je predložena v odobritev, pa ni sklenjena v skladu s pogoji ponudbe in izjave o sprejemu ponudbe. Namreč v izjavi o sprejemu ponudbe je tudi R.R. navedel, da sprejema ponudbo za ceno 20.000,00 EUR – izjava izročena upravni enoti dne 3. 5. 2011. Cena navedena v pogodbi ni enaka ceni, navedeni v ponudbi za prodajo. Promet v konkretnem primeru ni potekal po postopku in na način, določen z zakonom, ker predložena pogodba ni sklenjena v skladu s ponudbo prodajalcev z dne 5. 4. 2011 in z izjavo R.R. o sprejemu ponudbe z dne 3. 5. 2011, zato je odobritev zavrnil. Tožnik v tožbi navaja, da je bilo ravnanje prvostopnega organa pravilno. Namreč v ponudbi za prodajo kmetijskega zemljišča je bilo izrecno navedeno, da je podana ponudba za prodajo parc. št. 1137, njiva v izmeri 17016 m2 k.o. … za ceno 20.000,00 EUR za 1/1. To je bilo dobesedno navedeno, kar predstavlja ceno za celotno parcelo, vendar je bilo potem pod rubriko drugi pogoji prodaje dobesedno navedeno „prodaja se delež 157/160“, kar pomeni, da v nobenem primeru ne gre za prodajno ceno 20.000,00 EUR, saj je prodajna cena samo 19.625,00 EUR in nič več, glede na delež prodaje parcele, kot je bilo tudi dejansko dogovorjeno in v prodajni pogodbi dobesedno zapisano. Ob pravilni interpretaciji zadeve je jasno, da je bila prodajna pogodba sklenjena v skladu s ponudbo prodajalcev, kar pomeni, da je tožena stranka ravnala nepravilno in nezakonito, saj ni popolno ugotovila dejanskega stanja oziroma je iz ugotovljenih dejstev napravila napačen zaključek. Razlika v ceni v znesku 375,00 EUR se nanaša na solastnico S.S., ki ima v lasti 3/160-tine parcele. Predlaga odpravo drugostopne odločbe in zahteva povrnitev stroškov postopka.

Stranke z interesom na tožbo niso odgovorile.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravne spise.

Tožba je utemeljena.

Po določbi drugega odstavka 19. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) se pravni posel za pridobitev kmetijskega zemljišča ne odobri, če promet ni potekal po postopku in na način, določen s tem zakonom. Pravni posel za prodajo kmetijskega zemljišča je sklenjen v trenutku, ko predkupni upravičenec z najvišjim vrstnim redom (določen v 23. členu ZKZ) sprejme ponudbo, pri čemer se morata ponudba in njen sprejem ujemati, enako pa tudi pismen odpravek prodajne pogodbe. Razlaga materialnega predpisa, kot jo je podala tožena stranka je torej pravilna.

Ko pa je tožena stranka ugotavljala dejansko stanje, ali je pogodba sklenjena v skladu s ponudbo, pa je napačno ugotovila neujemanje. Tožnik ima prav, da iz ponudbe za prodajo izhaja, da je predmet prodaje delež 157/160 (naveden v drugih pogojih prodaje), kar ustreza deležu prodajalcev, kot solastnikov. Kot opredelitev predmeta prodaje pa je navedeno: „parc. št. 1137 njiva 4, površina 17016, k.o. …, cena 20.000,00 EUR za 1/1.“ Ob tako oblikovani ponudbi, ko je že iz deležev prodajalcev razvidno, da njihov skupni delež dosega le 157/160-tin ter navedbi, da je cena za celotno parcelo 20.000,00 EUR, ni pravilna razlaga tožene stranke, da je bila dogovorjena in ponujena cena 20.000,00 EUR za solastninski delež do 157/160-tin.

Ker je tožena stranka dejansko stanje nepravilno ugotovila in je bilo zato posledično tudi napačno uporabljeno materialno pravo, je odločba tožene stranke nezakonita, zato jo je sodišče na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odpravilo ter zadevo v smislu tretjega odstavka istega člena vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.

Ker je tožnik v tem upravnem sporu uspel, mu je sodišče odmerilo stroške postopka v višini 350,00 EUR (25. člen ZUS-1 v zvezi s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožnikov v upravnem sporu), povečano za 20 % DDV. Stroške mu je dolžna povrniti toženka v roku 15 dni od prejema sodbe.