Jedro

Za dosego standarda obrazloženosti odmere stroškov po višini ni potrebno izčrpno pojasnjevanje odločitve o vsaki stroškovni postavki v obrazložitvi sklepa, temveč zadostuje, če je odmera na pregleden način, ki omogoča njen preizkus, opravljena že na stroškovniku, ki je sestavni del sodnega spisa.

Izrek

I. Pritožba nasprotne udeleženke se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Nasprotna udeleženka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da je dolžna nasprotna udeleženka v roku 15 dni predlagatelju povrniti potrebne stroške postopka 150,00 EUR, po preteku izpolnitvenega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper izpodbijani sklep se pritožuje nasprotna udeleženka. Višjemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep o stroških spremeni tako, da predlagatelju naloži v plačilo vse stroške postopka v zvezi s pravico družbenika do informacij, vključno s stroški vrnitve v prejšnje stanje, v roku 15 dni, podredno pa, da izpodbijani sklep o stroških razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovni postopek. V obeh primerih predlaga, da predlagatelju naloži v plačilo pritožbene stroške nasprotne udeleženke, v roku 15 dni z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je v sklepu z dne 1. 7. 2022 v pretežnem delu ugodilo predlagateljevemu predlogu po 512. členu Zakona o gospodarskih družbah (ZGD- 1), ki ureja pravico družbenika do informacij in vpogleda (I. in II. točka izreka). V III. točki izreka pa je sklenilo, da bo o stroških odločeno s posebnim sklepom.

5. Izpodbijani sklep o stroških je izdalo 4. 7. 2022 in v njem odločilo, da je dolžna nasprotna udeleženka v roku 15 dni predlagatelju povrniti potrebne stroške postopka 150,00 EUR, po preteku izpolnitvenega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Nasprotni udeleženki je zaradi uspešnosti v postopku vrnitve v prejšnje stanje priznalo 224,00 EUR stroškov (154. in 155. člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP), predlagatelju pa je zaradi uspešnosti s predlogom za izdajo sodne odločbe o pravici do informacije in vpogleda po 512. členu ZGD-1 priznalo 374,00 EUR stroškov (tretji odstavek 52. člena ZGD-1). Po pobotu stroškov je odločilo, kot izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa.

6. Nasprotna udeleženka je zoper I. in III. točko izreka sklepa z dne 1. 7. 2022 (zoper ugodilni del in odločitev o stroških) vložila pritožbo, ki jo je višje sodišče s sklepom z dne 1. 2. 2023 v pretežnem delu zavrnilo.

7. ZGD-1 v tretjem odstavku 52. člena določa, da v primeru utemeljenega predloga predlagateljeve stroške krije družba. Ker je predlagateljev predlog v pretežni meri utemeljen, je sodišče prve stopnje nasprotni udeleženki pravilno naložilo, da mora predlagatelju povrniti njegove stroške postopka, ki se nanašajo na predlog za izdajo sodne odločbe o pravici do informacije in vpogleda (154. člen ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku, ZNP-1, in tretjim odstavkom 52. člena ZGD-1).1 Neutemeljen je tako pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je odločitev oprlo na sklep z dne 1. 7. 2022, zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP (v zvezi s prvim odstavkom 50. člena ZGD-1 in 42. členom ZNP- 1).

8. Sodišče prve stopnje se je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa glede višine stroškov, ki se nanašajo na predlog za izdajo sodne odločbe o pravici do informacije in vpogleda, sklicevalo na odmero stroškov, ki je razvidna iz spisa na list. št. 8, kar zadostuje za obrazloženost odločitve. Za dosego standarda obrazloženosti odmere stroškov po višini (po posameznih postavkah v stroškovniku) namreč ni potrebno izčrpno pojasnjevanje odločitve o vsaki stroškovni postavki v obrazložitvi sklepa, temveč zadostuje, če je odmera na pregleden način, ki omogoča njen preizkus, opravljena že na stroškovniku, ki je sestavni del sodnega spisa. Tako je ravnalo tudi sodišče prve stopnje v konkretnem primeru. Na stroškovniku v predlagateljevem predlogu (list. št. 8 spisa) je odmero stroškov ustrezno zaznamovalo in specificiralo tako, da je za vsako postavko priglašenih stroškov in nagrade razvidno, ali je bila priznana in v kakšni višini.2 Sodišču prve stopnje tako ni bilo treba pojasnjevati, kaj konkretno predstavlja listina, na katero se je sklicevalo v zvezi z višino stroškov, niti mu te listine ni bilo treba priložiti izpodbijanemu sklepu. Zadošča namreč, da je imela nasprotna udeleženka možnost vpogleda v spis in s tem seznanitve z odmero stroškov. Višje sodišče zato kot neutemeljene zavrača očitke, da izpodbijanega sklepa v delu glede višine stroškov, ki se nanašajo na predlog za izdajo sodne odločbe o pravici do informacije in vpogleda, ni mogoče preizkusiti. Absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 8. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP (v zvezi s prvim odstavkom 50. člena ZGD-1 in 42. členom ZNP-1) ni podana.

9. Po obrazloženem in ker višje sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP ter 42. členom ZNP-1 ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz I. točke izreka tega sklepa (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

10. Nasprotna udeleženka s pritožbo ni uspela, zato mora skladno s prvim odstavkom 154. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka.

1 Prim. tudi sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 41/2020 z dne 13. 2. 2020, točko 13 obrazložitve. 2 Prim. sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 1472/2013 z dne 9. 12. 2014, točko 20 obrazložitve.