Jedro

Za odločanje o v reviziji očitanih kršitvah določb postopka je pomembna tudi vsebina pritožbenih navedb tožnic, saj revizijsko sodišče ne more upoštevati tistih revizijskih trditev o bistvenih kršitvah določb postopka (v okviru revizijsko dopuščenega vprašanja), ki jih tožnici nista predhodno uveljavljali v pritožbi. To bi namreč pomenilo neupravičeno preskakovanje pravnih sredstev.

Analiza pritožbenih navedb kaže, da sta tožnici uveljavljali pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, saj se tudi nekatere pritožbene navedbe, ki bi lahko kazale tudi na uveljavljanje kršitev določb postopka, v nadaljevanju zaključijo z očitki o zmotni ali nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja. Na nekaj mestih sta sodišču prve stopnje očitali ne dovolj obrazloženo zavrnitev njunih dokaznih predlogov, vendar se je sodišče prve stopnje do tega opredelilo (v 4., 9., 11.,13.,14.,15. točki obrazložitve), te razloge pa je potrdilo sodišče druge stopnje zlasti v 25. in 26. točki obrazložitve. V pritožbi razen sklicevanja na zmotno ali nepopolno ugotovitev dejanskega stanja in neobrazloženost torej ne zasledimo opredeljenega uveljavljanja kršitve njune pravice do izjave. Tožnici v pritožbi tudi nista navedli, da sodišče ni uporabilo kakšne od določb ZPP ali jo je uporabilo nepravilno, in kako je to vplivalo na zakonitost ali pravilnost sodbe.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožnic za odpravo odločb toženke z dne 11. 8. 2017 in 15. 5. 2018. 2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnic in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Vrhovno sodišče je na predlog tožnic s sklepom VIII DoR 95/2021 z dne 22. 6. 2021 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali je bila tožnicama v postopku pred sodiščem kršena pravica do izjave.

4. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje sta tožnici vložili revizijo. Navajata, da je bila kršena njuna pravica do izjave, ker sodišče ni izvedlo vseh dokazov, ki so bili predlagani glede očetove sposobnosti razumevanja pomena njegovega ravnanja in njegovih posledic ob podani zahtevi za oprostitev plačila institucionalnega varstva. Sklicuje se na tri vidike nepravilnosti oziroma kršitve pravice do izjave: ker sodišči nista izvedli vseh dokazov, ki sta jih tožnici predlagali za dokazovanje nesposobnosti razumevanja pomena ravnanja očeta, ker izvedenki nista naložili dodatne dopolnitve izvedenskega mnenja oziroma imenovali novega izvedenca, in ker se sodišči nista opredelili do dejstva, da njunemu očetu ob podpisu vloge za oprostitev plačila institucionalnega varstva dne 22. 5. 2017 nista bili razložena pomen in posledica izjave, do česar je prišlo šele 13. 7. 2017. V nadaljevanju revizije navaja konkretne razloge v zvezi s temi vidiki očitanih nepravilnosti.

5. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) vročena toženki, ki nanjo ni odgovorila.

6. Revizija ni utemeljena.

7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena (371. člena ZPP).

**Predmet spora in zaključki sodišč nižje stopnje**

8. V izpodbijanih odločbah toženke z dne 11. 8. 2017 in 15. 5. 2018 je bil A. A. (oče tožnic) oproščen plačila storitve institucionalnega varstva v višini 498,42 EUR. Obenem je bil določen njegov in prispevek B. B. v višini 292,11 EUR, ter da sta tožnici dolžni prispevati vsaka po 249,21 EUR mesečno za institucionalno varstvo svojega očeta. Tožnici sta v predsodnem in sodnem postopku uveljavljali, da oče zaradi posledice možganske kapi ni bil zmožen razumeti svoje zahteve za oprostitev plačila institucionalnega varstva z dne 22. 5. 2017, ki jo je podal ob sprejemu v DSO Kamnik. Sodišče je postavilo izvedenko psihiatrične stroke prof. dr. Blanko Kores Plesničar, ki je v svojem pisnem mnenju z dne 16. 10. 2019 in ustnem mnenju dne 19. 6. 2020, po tem ko sta tožnici podali svoje pisne pripombe, ugotovila, da je bil oče tožnic „sposoben razumeti, kaj z vlogo uveljavlja in kaj ta pomeni, v kolikor mu je bilo le to ustrezno obrazloženo in pojasnjeno.“ Izvedenka je svoje mnenje podala z upoštevanjem medicinske dokumentacije, opažanja domskega zdravnika in psihiatra v času sporne izjave in ob predočenju mnenja izvedenke dr. Brigite Novak Šarotar ( z dne 30. 11. 2017 in 18. 1. 2018)1 iz postopka odvzema poslovne sposobnosti očetu tožnic (nepravdni postopek v zadevi N 35/2017 Okrajnega sodišča v Kamniku). Sodišče je vpogledalo tudi mnenje izvedenke dr. Zdenke Čebašek Travnik, ki ga je ta izdelala dne 4. 6. 2018 v zadevah Okrožnega sodišča v Ljubljani P 2308/2017-IV in P 2309/2017, v zvezi z vprašanjem, ali je bil oče tožnic dne 27. 10. 2017 sposoben razumeti pomen svojih pravnih ravnanj v zvezi s pooblastilom odvetniku ter mandatnim razmerjem in vprašanjem njegovega duševnega stanja ter sposobnosti biti zaslišan kot stranka.2

9. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo predvsem na mnenje in dodatno zaslišanje izvedenke dr. Kores Plesničar, zaslišanje domskega psihiatra prof. dr. C. C., ki je očeta tožnic pregledal dne 18. 5. 2017, 15. 6. 2017 in 19. 10. 2017), in domskega zdravnika mag. D. D., ki je očeta tožnic pregledal dne 22. 5. 2017 (na dan vložitve zahteve in še večkrat kasneje), o čemer sta oba zapisala takratno zdravstveno stanje. Na podlagi izvedenih dokazov sta sodišči zavrnili predlagane druge dokaze tožnic in tako kot izvedenka izhajali iz tega, da je za presojo predvsem pomembno dojemanje in razumevanje očeta tožnic ob podaji izjave o oprostitvi domske oskrbe dne 22. 5. 2017 in nato še 13. 7. 2017. Izvedenka je podala mnenje, da je bil oče tožnic zmožen razumeti pomen zahteve za oprostitev plačila, če mu je bila ta ustrezno obrazložena. Do tega je prišlo dne 13. 7. 2017, ko sta socialni delavki toženke na obisku v domu tožniku še enkrat pojasnili njegovo zahtevo, do česar se je opredelila tudi izvedenka na glavni obravnavi. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je bil glede na podano mnenje izvedenke in dodatno pojasnilo s strani zaposlenih toženke do konca postopka na prvi stopnji upravnega odločanja oče tožnic ustrezno seznanjen s posledicami svoje zahteve in jih je lahko razumel.3

10. Sodišče druge stopnje je zavrnilo očitke tožnic, da ima sodba sodišča prve stopnje takšne pomanjkljivosti, da se je ne da preizkusiti. Obrazložilo je, da je zavrnitev dokazov obrazložena, strinjalo pa se je tudi z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo.

**Razlogi za odločitev**

11. Iz prvega odstavka 286.b člena ZPP izhaja, da mora stranka kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj, ko je to mogoče. Kršitve, na katere se sklicuje pozneje, vključno v pravnih sredstvih, se upoštevajo le, če stranka teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti. Iz drugega odstavka te določbe izhaja, da se določba prejšnjega odstavka ne uporablja glede kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena). Po uveljavljeni sodni praksi4 sodišče na podlagi 287. člena ZPP lahko razloge za zavrnitev navede v samem dokaznem sklepu, v posebnem sklepu ali pa v odločbi o glavni stvari. Če to stori šele v odločbi o glavni stvari, se stranki šele takrat seznanita z razlogi zavrnitve predlaganih dokazov ter postopkovne kršitve v zvezi s tem lahko uveljavljata šele v pritožbi. Sodišče lahko dokazni predlog zavrne iz upravičenih razlogov. Zato vsaka zavrnitev dokaznega predloga ne pomeni kršitve določb pravdnega postopka.

12. V tem sporu je sodišče prve stopnje na glavni obravnavi sprejelo dokazni sklep, s katerim je zavrnilo ostale dokazne predloge strank zgolj s splošno navedbo, da se dokazni predlog za imenovanje izvedenca nevropsihiatra zavrne kot neutemeljen in da se dokazovanje zaključi ter je stvar zrela za razsojo. Zavrnitve ostalih dokazov ni obrazložilo, temveč je to storilo šele v obrazložitvi sodbe. Tožnici ob zaključku glavne obravnave (tj. po zaključku dokazovanja) v tej zadevi pred sodiščem prve stopnje dne 19. 6. 2020 nista uveljavljali kršitev določb postopka, vendar glede na gornjo obrazložitev to pomeni, da sta imeli možnost uveljavljanja bistvenih kršitev določb postopka (v revizijski fazi postopka je lahko pomembna le še kršitev pravice do izjave) tudi še v pritožbi.

13. Za odločanje o v reviziji očitanih kršitvah določb postopka je pomembna tudi vsebina pritožbenih navedb tožnic, saj revizijsko sodišče ne more upoštevati tistih revizijskih trditev o bistvenih kršitvah določb postopka (v okviru revizijsko dopuščenega vprašanja), ki jih tožnici nista predhodno uveljavljali v pritožbi. To bi namreč pomenilo neupravičeno preskakovanje pravnih sredstev. Obenem je vsebina pritožbenih navedb lahko pomembna tudi zaradi odločanja sodišča druge stopnje. Če namreč pritožba izrecno ne uveljavlja bistvenih kršitev določb postopka, na katere pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), tudi sodišču druge stopnje ni mogoče očitati, da je te kršitve ponovilo (glej tudi prvi odstavek 370. člena ZPP).

14. Na začetku pritožbe sta se tožnici zgolj na splošno sklicevali na bistvene kršitve določb postopka, ne da bi jih opredelili v pravnem in dejanskem pogledu (list. št. 121). Nato sta na splošno opozarjali na tri različna izvedenska mnenja („na podlagi istega dejanskega zdravstvenega stanja“), opozorili na to, da sta natančno opredelili svoj dokazni predlog za pridobitev zdravstvenih podatkov za A. A. in s tem vse izvide iz URI Soča, ugovarjali temu, da sodišče izvedenki ni naložilo vpogleda v zdravstveni karton na Nevrološki kliniki, da izvedenka njunega očeta ni osebno pregledala, vendar sta v nadaljevanju v zvezi s tem uveljavljali le zmotno ugotovitev dejanskega stanja in ne bistvene kršitve določb postopka (list. št. 123). Nato sta v pritožbi opozorili na pomen in razlago vse zdravstvene dokumentacije iz URI Soča oziroma testov, vendar spet brez navedb o tem, ali je sodišče v zvezi s tem zagrešilo kakšno bistveno kršitev določb postopka. Tudi te navedbe se zaključijo le s trditvijo o kognitivni nesposobnosti njunega očeta, kar je dejanska ugotovitev oziroma smiselno nasprotovanje nasprotni ugotovitvi sodišča (list št. 125). Nato sta interpretirali zaslišanja domskega zdravnika in psihiatra in splošno navedli, da naj sodišče teh izpovedi ne bi ocenilo in spet zaključili z dvomi glede stopnje sposobnosti koncentracije (list. št. 126; torej spet brez uveljavljanja konkretne bistvene kršitve določb postopka). Sledilo je nasprotovanje ugotovitvam izvedenke v tem postopku (pri tem nista uveljavljali bistvene kršitve določb postopka), očitek o tem, da se sodišče ni izreklo o izjavi očeta z dne 26. 9. 2017 in nadaljnje nasprotovanje ugotovitvam izvedenke glede kognitivnih motenj očeta tožnic (kar je ugovor zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja). Nato sta navedli, da glede zavrnitve dokaznih predlogov tožnic sodba ni obrazložena in v nadaljevanju pritožbe spet nasprotovali ugotovitvam s tem, da je zaključek sodišč o sposobnosti očeta tožnic itd. „izkazano nepravilen“ in navedli, da se „zdi zaključna ugotovitev sodišča, da se je izvedenka izčrpno strokovno opredelila tudi do izvidov o zdravljenju upravičenca v URI Soča, skrajno pristranska.“

15. Analiza pritožbenih navedb tako kaže, da sta uveljavljali pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, saj se tudi nekatere pritožbene navedbe, ki bi lahko kazale tudi na uveljavljanje kršitev določb postopka, v nadaljevanju zaključijo z očitki o zmotni ali nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja. Na nekaj mestih sta sodišču prve stopnje očitali ne dovolj obrazloženo zavrnitev njunih dokaznih predlogov, vendar se je sodišče prve stopnje do tega opredelilo (v 4., 9., 11.,13.,14.,15. točki obrazložitve), te razloge pa je potrdilo sodišče druge stopnje zlasti v 25. in 26. točki obrazložitve. V pritožbi razen sklicevanja na zmotno ali nepopolno ugotovitev dejanskega stanja in neobrazloženost torej ne zasledimo opredeljenega uveljavljanja kršitve njune pravice do izjave. Tožnici v pritožbi tudi nista navedli, da sodišče ni uporabilo kakšne od določb ZPP ali jo je uporabilo nepravilno, in kako je to vplivalo na zakonitost ali pravilnost sodbe.

16. Tožnici v pritožbi torej nista izrecno uveljavljali bistvenih kršitev določb postopka, ki jih uveljavljata v reviziji in ki naj bi bile podane zaradi tega, ker sodišče ni pridobilo vse zdravstvene dokumentacije URI Soča z vsemi testi, zaslišalo treh zdravnikov iz URI Soča, ker ni zaslišalo obeh izvedenk iz drugih postopkov, ker vseh izvedenk ni soočilo, ker ni naložilo dodatne dopolnitve izvedenskega mnenja, in ker ni postavilo novega izvedenca. Tudi kršitev metodološkega napotka iz 8. člena ZPP, ki jo tudi uveljavlja v reviziji, ni kršitev, ki bi se nanašala na kršitev pravice do izjave, sicer pa tudi te tožnici v pritožbi nista uveljavljali. Revizija o kršitvi 8. člena ZPP tudi ni bila dopuščena.

17. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo. Posledica te odločitve je tudi, da tožnici krijeta sami svoje stroške revizije.

18. Odločitev je bila sprejeta soglasno.

1 Iz tega mnenja med drugim izhaja, da je izvedenka osebno pregledala očeta tožnic dne 28. 11. 2017 in ugotovila, da je pri njem podana organska duševna motnja zaradi možganske okvare, da ni zmožen sam skrbeti zase, za svoje pravice in dolžnosti, da je njegova presoja realnosti motena in da je takšno stanje pri njem nastopilo že 19. 7. 2016, ko je utrpel možgansko kap. 2 Iz tega mnenja izhaja, da 27. 10. 2019 oče tožnic ni bil sposoben razumeti pomena mandatnega razmerja, da mu duševno stanje ne dopušča nastopanja v pravdnem postopku itd. 3 23. točka obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje ter 11. in 12. točka obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje. 4 Glej npr. sodbo VS RS III Ips 84/3015, sklep II Ips 106/2011 itd.