Jedro

Tožnica je, čeprav z večjimi in dodatnimi napori ter prizadevanji in s pomočjo ortopedskih pripomočkov, še zmožna opravljati večino osnovnih življenjskih potreb sama. Sposobnost, čeprav z večjimi in dodatnimi napori ter prizadevanji in s pomočjo ortopedskih pripomočkov, ne pomeni nezmožnosti zadovoljevanja večine osnovnih življenjskih potreb.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb toženca številka: ..., številka dosjeja: ... z dne 3. 5. 2024 in številka: ..., številka dosjeja: ... z dne 31. 1. 2024 ter da se tožnici prizna pravica do dodatka za pomoč in postrežbo.

2.Zoper odločitev sodišča se pritožuje tožnica, ki opozarja, da je sodišče spregledalo zdravstveno težavo z nevromom, ki ga ima malo nad peto in ji predstavlja glavni problem pri izbiri in nošenju obutve, najbolj v zimskem času. Široke športne copate brez vezalk in mokasini imajo tanjši podplat, ki ob dotiku nevroma povzročijo močne bolečine. Težava pri obuvanju in sezuvanju ni samo sklanjanje. Škornjev ... si pri njeni pokojnini ne more privoščiti, slabše kvalitetna obutev, pa se hitro uniči. Ker se ne počuti sigurno pri hoji po pesku in neravnih površinah, bi si morala zimsko obutev kupovati dve številki večjo. Da se ne more obuvati in sezuvati je ugotovil tudi izvedenec IK v A. leta 1984. Zaradi disfagije se prehranjuje samo takrat, ko ni sama. Mož hodi v službo in je pogosto dežuren. Težko se obrača na postelji, iz sedečega položaja se uleže ob opori. Trpi hude bolečine. Hoja in gibljivost sta zelo omejeni, težko si pripravlja sama hrano in rabi pomoč pri tuširanju. Tudi tablete in kreme ne pomagajo vedno. Leta in psihično ter fizično zdravstveno stanje ji ne dopuščajo, da bi se ponovno vozila na sodišče.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, prav tako ni storilo kršitev, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pravilno je ugotovljeno dejansko stanje, izpodbijana sodba je utemeljena s pravilnimi pravnimi razlogi.

5.V predmetni zadevi je sodišče presojalo pravilnost izpodbijane dokončne odločbe toženca številka: ..., številka dosjeja: ... z dne 3. 5. 2024 in odločbe številka: ..., številka dosjeja: ... z dne 31. 1. 2024, da tožnica nima pravice do dodatka za pomoč in postrežbo.

6.V pritožbeni obravnavi ostaja sporno, ali je tožnica upravičena do priznanja pravice do dodatka za pomoč in postrežbo.

7.Tožnica bi bila upravičena do priznanja dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje osnovnih potreb, kadar bi bil pri njej podan dejanski stan, opredeljen v prvem ali drugem odstavku 101. člena ZPIZ-2. Pri tožnici bi moralo biti podano takšno trajno zdravstveno stanje, da zaradi njega kljub osebnemu prizadevanju in ob pomoči ortopedskih pripomočkov ne more opravljati vsaj večine osnovnih življenjskih potreb, naštetih v prvem odstavku 101. člena ZPIZ-2. Takšnega dejanskega stanja sodišče pri tožnici ni ugotovilo tudi po pridobitvi izvedenskega mnenja sodnega izvedenca družinske medicine, na katerem je sodišče gradilo svojo dokazno oceno.

8.V izvedenih dokazih je imelo sodišče zadostno podlago za odločitev, da je tožnica do dneva izdaje izpodbijane odločbe samostojna pri opravljanju večine osnovnih življenjskih potreb, tj. hranjenju, gibanju v stanovanju, obuvanju, sezuvanju ter pri opravljanju fizioloških potreb in skrbi za osebno higieno. Sodni izvedenec je po preučitvi vse medicinske dokumentacije v sodnem in upravnem spisu, v zdravstvenem kartonu ter po osebnem pregledu ugotovil, da je pri tožnici neogibna potreba po stalni pomoči in postrežbi za opravljanje oblačenja, slačenja in gibanja zunaj stanovanja.

9.Pritožba neutemeljeno očita nepravilno ugotovljen kriterij obuvanja in sezuvanja, zaradi neupoštevanja nevroma. Sodišče je z ustnim zaslišanjem razrešilo navidezno nejasnost izvedenca v pisnem izvedenskem mnenju, da tožnica od 14. 3. 2024 potrebuje pomoč pri oblačenju, slačenju, obuvanju, sezuvanju, gibanju zunaj stanovanja, samostojna pa je pri hranjenju, gibanju v stanovanju ter opravljanju fizioloških potreb in osnovni higieni. Zaslišan sodni izvedenec je prepričljivo pojasnil, da se tožnica sama v celoti ni sposobna ne obleči in ne sleči, zmožna si je umiti obraz, roke, zobe, pazduho in genitalni del, in samostojno opravljati fiziološke preglede. Ni sposobna hoje, daljše od 50 metrov zaradi stanja z nogami, na kar vplivajo tudi vrtoglavice, zaradi katerih mora imeti spremstvo druge osebe, pri čemer se ne more s pomočjo medicinskih pripomočkov z berglami gibati zunaj stanovanja več kot 100 metrov, vendar pa lahko s hojico in hoduljo zaradi vrtoglavic naredi največ 50 metrov. Sodni izvedenec je podrobneje pojasnil, da si tožnica lahko obuje in sezuje vse, pri čemer se ne rabi sklanjati. Športne copate brez vezalk si lahko sama obuje, saj ima v nogah dovolj moči, da si lahko športne copate sezuje s pomočjo druge noge, brez sklanjanja. Potrebuje delno pomoč pri obuvanju in sezuvanju čevljev, ki so namenjeni za uporabo zunaj stanovanja, z vezalkami, sama, brez pomoči druge osebe, si lahko samostojno obuje in sezuje natikače, škornjev ..., mokasine ali širše športne copate brez vezalk. Ker je sodišče z ustno dopolnitvijo odstranilo morebitne nejasnosti, je lahko sprejelo dokazni zaključek, da tožnica večino osnovnih življenjskih potreb, tj. šest od devetih, opravlja še sama.

10.Tudi glede kriterija hranjenja je sodišče pojasnilo, da je tožnica kljub disfagiji, ki jo ima že od leta 2019, zmožna samostojnega hranjenja, čeprav mora biti hrana pripravljena na poseben način. Tožnica si hrano, ki jo lahko varno zaužije, pripravi sama, saj ima zadostno gibljivost zgornjih okončin. Tudi zgornji del oblačil si tožnica po izvedenčevi ugotovitvi s težavami sama obleče in sleče, težavo ji povzroča spodnji del. Pravilna je tudi ugotovitev sodišča v 10. točki obrazložitve, da se upoštevajoč sodno prakso umivanje stopal in obrezovanje nohtov ne štejeta med osnovne življenjske potrebe.

11.V tem sporu je pravno relevantno ali je upravičencu potrebna stalna pomoč in postrežba za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb. Na podlagi izvedovanja je pravilno zaključilo, da je tožnica, čeprav z večjimi in dodatnimi napori ter prizadevanji in s pomočjo ortopedskih pripomočkov, še zmožna opravljati večino osnovnih življenjskih potreb sama. Sposobnost, čeprav z večjimi in dodatnimi napori ter prizadevanji in s pomočjo ortopedskih pripomočkov, ne pomeni nezmožnosti zadovoljevanja večine osnovnih življenjskih potreb.

12.Življenjsko sprejemljive pritožbene trditve, da je tožnica sama zmožna funkcionirati le omejeno, tako ne morejo izpodbiti pravilnosti izpodbijane odločitve. Je pa že sodni izvedenec opozoril, da se tožnici zdravstveno stanje zadnji dve leti rapidno poslabšuje in je pričakovati, da bo tožnica v prihodnosti vse bolj odvisna od laične pomoči drugih. Izkazana zdravstvena poslabšanja bo toženec upošteval pri podaji novega tožničinega zahtevka za priznanje pravice.

13.Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP tožničino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (2012) - ZPIZ-2 - člen 101, 101/1, 101/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.