Jedro

Določbe 504. člena ZOR ni mogoče razlagati iztrgano in povsem neodvisno od določbe 2. odst. 490. člena ZOR, saj je institut garancije namenjen izključno varstvu kupca in to poleg (ne namesto) varstva, zagotovljenega kupcu s splošnimi pravili o odgovornosti prodajalca za stvarne napake. To pomeni, da je kupec upravičen razdreti pogodbo in terjati odškodnino, ne da bi pustil dodatni rok garantu za izpolnitev pogodbe, če garant po obvestilu o napaki zavrača sleherno svojo odgovornost iz garancije že po temelju.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, po katerem je tožnik iz naslova garancije za brezhibno delovanje prodanega avtomobila znamke Lada Samara 1500, ki je dne 25.12.1994 zgorel, terjal od tožene stranke plačilo zneska kupnine v višini 1,042.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 25.12.1994 dalje do plačila. Glede na tak izid postopka je tožniku naložilo plačilo pravdnih stroškov tožene stranke v znesku 126.887,00 SIT. Zopr sodbo sodišča prve stopnje je tožnik vložil pritožbo. Po njegovih navedbah jo izpodbija iz pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Ne soglaša z razlogi sodišča prve stopnje za zavrnitev njegovega zahtevka, po katerih naj ne bi izčrpal zoper garanta vseh predhodnih zahtevkov, ki mu jih daje zakon na razpolago pred razdrtjem pogodbe in zahtevo za plačilo odškodnine. Zatrjuje, da je vse možnosti po zakonu predhodno izkoristil, saj je garanta obvestil o napaki in od njega zahteval odpravo napak, pozneje pa plačilo odškodnine. Vendar pa je tožena stranka menila, da je do napake prišlo zaradi ravnanja tožnika in ne zaradi napake stvari. Ves čas je odklanjala sleherno odgovornost za nastalo škodo, zato je tožnik tudi uveljavljal plačilo odškodnine v višini kupnine, ki jo je plačal ob nakupu tega avtomobila. Tožena stranka tudi ni odgovorila na zahtevo tožnika po izročitvi drugega avtomobila, sicer pa takšnega avtomobila, identično enakega dne 30.6.1994 kupljenemu avtomobilu, niti ni bilo mogoče zahtevati, saj takšnih avtomobilov tožena stranka ni več imela v prodaji, ker se je že zamenjal model. Tožnik predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožba je utemeljena. Res je, da lahko kupec po določbi 504. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) razdre pogodbo in zahteva odškodnino, če prodajalec (garant) v primernem roku ne popravi ali ne zamenja prodane stvari. Vendar je treba pri razlagi te določbe izhajati iz namena instituta garancije za brezhibno delovanje prodane stvari. Garancija je namreč namenjena izključno varstvu kupca in to poleg (ne namesto) varstva, zagotovljenega kupcu s splošnimi pravili o odgovornosti prodajalca za stvarne napake (čl. 478-500 ZOR). Zakonske določbe o garanciji kupcev pravni položaj le še krepijo, saj mu olajšujejo uveljavljanje spričo napake prodane stvari predvidenih zahtevkov. Zato določbe 504. člena ZOR ni mogoče razlagati iztrgano in povsem neodvisno od določbe 2. odst. 490. člena ZOR, po kateri sme kupec razdreti pogodbo tudi, ne da bi pustil dodatni rok, če mu je prodajalec po obvestilu o napakah sporočil, da ne bo izpolnil pogodbe Prav takšno situacijo pa tožnik smiselno zatrjuje, pri čemer ne gre prezreti vsebine odgovora tožene stranke, ki je tožniku po obvestilu o napaki še pred vložitvijo tožbe dne 10.3.1995 odgovorila, da njegovo zahtevo iz naslova garancije že po temelju zavrača - z obrazložitvijo, da "ni razlogov za sum, da je do požara prišlo zaradi tovarniške napake na avtomobilu". Ob takem stališču tožene stranke pa je tožniku preostala le še skrajna možnost razdrtja pogodbe in uveljavljanja odškodnine, saj tožena stranka tožnikove zahteve za plačilo kupnine ni zavrnila iz razloga, ker ni terjal zamenjave stvari (o obstoju nemožnosti popravila kupljenega avtomobila, ki je zgorel, med pravdnima strankama sploh ni spora), temveč iz razloga, ker je svojo odgovornost iz naslova garancije odklanjala po temelju nasploh. To pomeni, da tožnik svojega zahtevka v tem postopku ne uveljavlja v nasprotju z določbo 504. člena ZOR in da so prvostopni razlogi za zavrnitev njegovega zahtevka zaradi neupoštevanja vrstnega reda upravičenj kupca iz naslova garancije za brezhibno delovanje prodane stvari materialnopravno zmotni. Enako velja tudi za stališče sodišča prve stopnje o izključitvi odgovornosti iz garancije (po pogojih garancijske izjave) v primeru večje poškodbe avtomobila, ko so poškodovani pomembni deli karoserije ali drugih sklopov saj se taka izključitev odgovornosti lahko nanaša le na poškodbe zunanjega izvora. Ker je zaradi zmotne uporabe materialnega prava ostalo dejansko stanje v postopku na prvi stopnji nepopolno ugotovljeno, saj sodišče trditev pravdnih strank, ki so odločilnega pomena, zaradi zgrešenega materialnopravnega izhodišča sploh ni presojalo, je bilo treba izpodbijano sodbo na podlagi določbe 355. člena Zakona o pravdnem postopku razveljaviti in vrniti zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje, da bo v ponovljenem postopku mogoče dokazovanje dopolniti še v tej smeri in nato o zahtevku tožnika ponovno odločiti. Izrek o stroških pritožbenea postopka je odpadel, ker ti niso bili priglašeni.