Jedro

Iz predloženega uradnega končnega elaborata, ki predstavlja pravno podlago upravnim organom pri izdaji gradbenega dovoljenja izhaja, da sta bila tako vsebinski (tekstualni) del kot grafični del občinskega prostorskega akta „podvržena“ postopku po ZPNačrt, vendar se kot veljavna in s tem uradno objavljena v Uradnem listu potrjuje samo sprememba grafičnega načrta (6. člen PUP/09), ki pa v tekstualnem delu tega PUP nima nobene pravne podlage.

Sodišče ni moglo preizkusiti zakonitosti izpodbijane odločbe, ker tožena stranka v obrazložitvi ne navaja dejanskega stanja, katerega pravilna in popolna ugotovitev je bistvena za zakonitost odločbe, to je, na katere parcelne številke se spremembe PUP/09 zgolj grafičnega načrta (brez navedbe tekstualnih določb PUP in katerih) nanašajo.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Republike Slovenije, Ministrstva za okolje in prostor, št. 35108-388/2010-19 RS z dne 5. 10. 2011 se odpravi in se zadeva vrne tožena stranki v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 420 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, do tedaj brez obresti, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo, št. 35108-388/2010-19 RS z dne 5. 10. 2011 je tožena stranka pod točko 1 izreka odločila, da se pritožba A.A. in B.B. (stranke z interesom v tem sporu) zoper del odločbe Upravne enote Slovenj Gradec, št. 351-76/2010-70 z dne 15. 3. 2011, ki se nanaša na odstranitev objekta, zavrne. Pod točko 2 izreka je odločeno, da se odločba Upravne enote Slovenj Gradec, št. 351-76/2010-70 z dne 15. 3. 2011 odpravi v delu, ki se nanaša na novo gradnjo večstanovanjskega objekta „Vila C.“. Točka 3 določa, da se zahtevek investitorja D. d.o.o. za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo večstanovanjskega objekta „Vila C.“ na zemljišču parc. št. 106/8 in 107/2 k.o. … , vključno s parkirišči, zunanjo ureditvijo in priključitvijo na javne komunalne naprave zavrne. In pod točko 4 je odločeno, da stroškov postopka ni.

Glede točk 2 in 3 izreka, ki sta v tem primeru sporni, tožena stranka navaja, da v času izdaje odločbe z dne 19. 12. 2010, ni niti organ druge stopnje, niti prvostopenjski upravni organ razpolagal s karto razmejitve merila in pogoji, listna številka 5, v skladu s šestim členom Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urejanja, ki določa mejo urbanistične zasnove MO Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 72/09). Ta odlok v vseh členih obravnava le nezahtevne in enostavne objekte. Šele po izdaji navedene drugostopenjske odločbe je predstavnica MO Slovenj Gradec dne 29. 12. 2010 na UE Slovenj Gradec dostavila omenjeno karto, avgust 2009 (mapa ZUM; faza končni elaborat spremembe in dopolnitve PUP, september 2009), iz katere pod spremembo z oznako M izhaja, da se obravnavano območje spremeni v območje z oznako Sn, s čimer je že prej sprejeti tehnični popravek (Uradni list RS, št. 101/08), ki ga organ druge stopnje v prejšnjem postopku iz razlogov, ki so navedeni v drugostopenjski odločbi in pri katerih vztraja, ni upošteval, sprejel po postopku, ki ga določa Zakon o prostorskem načrtovanju. Tako gre dejansko za območje Sn in ne Ct, kot je bilo v prejšnjem postopku napačno ugotovljeno zaradi nepopolnih podatkov, in čemur je sledil tudi organ prve stopnje. Lega predlagane gradnje v območju Sn pa bistveno spremeni pogoje gradnje. O tem so bile vse stranke v postopku seznanjene, kar dokazujejo njihove pritožbe in odgovori investitorja na pritožbo, zato tožena stranka ni dodatno seznanjala strank. Območje z oznako Sn je namenjeno stanovanjem nižje gostote in sicer 40-80 prebivalcev na hektar. V skladu z določbo 29. člena PUP je v teh območjih dovoljena generalna razvrstitev objektov in sicer samostojni objekti, dvojčki ali vrstne hiše. Glede na to, da naj bi šlo za stanovanje nižje gostote je šteti, da gre pri samostojnem objektu za individualno stanovanjsko hišo. Predvideni objekt v obliki črke U s tremi glavnimi stranicami v dolžini 47, 10, 33, 70 in 27, 15 pa ne predstavlja take vrste objekta. Tako so preseženi pogoji za izrabo iz 10. člena PUP, ki so za območje Sn indeks zidanosti najmanj 0,1 in največ 0,4 indeks izrabe je najmanj 0,2 in največ 0,5 in je prilagojen indeksu izrabe na sosednjih gradbenih parcelah. Iz projekta pa izhaja, da je indeks zazidanosti 0,58, indeks izrabe pa 1,41 (dopolnitev vodilne mape, 29. februar 2011), kar ni v skladu s pogoji iz PUP. Predlagana gradnja večstanovanjskega objekta na zemljišču parc. št. 106/8 in 107/2 k.o. … , tako ni v skladu z navedenim prostorskim aktom, s čimer ni izpolnjen eden izmed pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja (1. točka prvega odstavka 66. člena ZGO-1).

Tožeča stranka v tožbi uveljavlja tožbene razloge nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, procesno kršitev določb postopka in nepravilno uporabo materialnega prava. V uvodu navaja ves postopek nakupa nepremičnine na parc. št. 106/8 in 107/2 k.o. … , pridobitev lokacijske informacije, potrdila o nadomestni rabi zemljišča, ki jo je izdala MO Slovenj Gradec, iz katere je razvidno, da sodita obe zemljišči v območje gradnje z oznako Ct (centralne dejavnosti), ki se ureja z Odlokom o prostorsko ureditvenih pogojih za območje urejanja, ki jih določajo urbanistične zasnove MO Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 55/02, 91/02, 68/05 in popravek 72/06, PUP). Pred vložitvijo vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja je tožeča stranka ugotovila, da je občina v oktobru 2008 sprejela tehnični popravek PUP (objavljen v Uradnem listu RS, št. 101/08), s katerim je za obe zemljišči v lasti tožeče stranke spremenila območje gradnje iz cone Ct v cono Sn (stanovanjska gradnja nižje gostote). Posledično je bila tožeča stranka prisiljena spremeniti PGD dokumentacijo. V vmesnem času pa je občina sprejela še dopolnitve in spremembe PUP in jih objavila v Uradnem listu RS, št. 72/09 (v nadaljevanju PUP/09).

Tožeča stranka je 4. 5. 2010 vložila zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za rušitev obstoječega poslovnega objekta in gradnjo novega samostojnega večstanovanjskega objekta, vključno s parkirišči, zunanjo ureditvijo in priključitvijo na javne komunalne naprave. To gradbeno dovoljenje (GD) je bilo izdano 20. 9. 2010, upoštevajoč pri tem območje gradnje Sn (prvo GD). To dovoljenje je bilo razveljavljeno in vrnjeno upravnemu organu v novo odločanje. Razlog je bil, da tehnični popravek PUP ni zakonita podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja, saj je z njim občina spremenila ureditveno območje, in je bila to dolžna storiti na način in po postopku, kot je to določeno v predpisih, ki urejajo prostor. Zemljišči, ki sta predmet pozidave, ležita v območju gradnje Ct, zato je dolžan organ prve stopnje pri izdaji nove odločbe upoštevati 5. člen PUP v delu, ki se nanaša na indeks zazidljivosti in izrabe. Novo gradbeno dovoljenje je bilo izdano skladno z navodili dne 15. 3. 2011, in so se upoštevala vsa navodila inštančnega organa, kar pomeni, da je upoštevano območje gradnje Ct in se hkrati v indeksu zazidljivosti in izrabe upošteva le parcelna številka 106/8, na kateri bo stal nov objekt, ne pa tudi 107/2, na katerem so sicer predvidena parkirišča. Tudi zoper to gradbeno dovoljenje sta se pritožila MO Slovenj Gradec in lastnika sosednje nepremičnine. V ponovnem postopku je izdana odločba, ki je predmet izpodbijanja v tem postopku. V dolgi obrazložitvi, v kateri tožena stranka dobesedno citira pritožbene navedbe obeh pritožnikov in navedbe tožeče stranke dane v odgovoru na te pritožbe, pa v kratki skopi utemeljitvi svoje odločitve zapiše, da pri odločanju o pritožbah zoper prvo GD ni razpolagala s Karto razmejitve merila in pogoji list št. 5 skladno 6. členom PUP/09, zaradi česar je v prejšnjem postopku napačno ugotovila, za katero območje gradnje gre. Ugotovila je, da gre za območje gradnje z oznako Sn, da je s spremembami PUP sanirala nezakonito sprejeti tehnični popravek, in da so zaradi tega bistveno spremenjeni pogoji gradnje. V tem območju je tako dopustna gradnja samostojnih objektov, dvojčkov in vrstnih hiš ter na to tožena stranka oceni, da je treba besedno zvezo „samostojni objekt“ šteti kot individualno stanovanjsko hišo. Ugotavlja, da so preseženi indeksi zazidanosti in izrabe, kar vse je v nasprotju s PUP, zaradi česar ni izpolnjen eden izmed pogojev 66. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1), in da se zato gradbeno dovoljenje odpravi.

Tožeča stranka ugotavlja, da gre za napačno uporabo materialnega predpisa, v tem primeru je to veljavni prostorski akt za območje, na katerega se nanaša predvidena gradnja tožeče stranke. Uveljavlja tudi nezakonitost sprejema tako tehničnega popravka PUP objavljenega v Uradnem listu RS, št. 101/08, kot tudi spremembe in dopolnitve PUP/09. Nesporno je, da je občina prostorski akt, ki ureja to območje, nazadnje spremenila s sprejemom Odloka o spremembah in dopolnitvah PUP/09, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 72/09, v času še preden je tožeča stranka sploh vložila zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja. Pravna podlaga za presojo zakonitosti gradbenega dovoljenja je povsem enaka v času, ko je tožena stranka obravnavala prvo gradbeno dovoljenje izdano dne 20. 9. 2010, kot drugo, v tem postopku odpravljeno dovoljenje izdano dne 15. 3. 2011. Dejstvo, na katero se opira tožena stranka, da je predstavnica občine po izdaji prve drugostopenjske odločbe dostavila Karto, avgust 2009 (mapa ZUM; faza končni elaborat spremembe in dopolnitve PUP, september 2009), iz katere naj bi izhajalo, da se obravnavano območje spremeni v območje z oznako Sn, ne more odločilno vplivati na zakonitost odločanja tožene stranke, ker je ta dolžna upoštevati veljavni prostorski akt tako v tekstualnem kot grafičnem delu. Glede na 6. člen PUP/09, kjer je navedeno, da se v kartografskem delu odloka spremeni oziroma dopolni Karta razmejitve merila in pogoji list št. 5 je jasno, da bi morala tožena stranka sama in po uradni dolžnosti ugotoviti, na kaj se nanaša sprememba kartografskega dela, ker se že oznaka Karta kot jo navaja 6. člen SD PUP, razlikuje od oznake Karte, ki jo je predložila predstavnica občine. Tožena stranka ni ugotavljala verodostojnosti naknadno predložene karte in razlogov, zakaj občina ni na to izrecno opozorila niti prvostopenjskega upravnega organa v fazi, ko je le ta odločal o prvi zahtevi za izdajo GD, kar je še bolj sumljivo. Na to ni opozorila niti v svoji pritožbi zoper prvo gradbeno dovoljenje. Tožena stranka nekritično sledi naknadno predloženemu dokumentu, kljub temu, da iz vsebine samega PUP/09 sploh ni razvidno, na kaj se nanaša Karta razmejitve merila in pogoji list št. 5. Tožena stranka bi morala obravnavati sporni 6. člen, ker iz vsebine tega ni mogoče ugotoviti na kaj se nanaša Karta razmejitve. To še ne pomeni, da gre za karto, ki je bila sprejeta po postopku kot to določajo veljavni predpisi, in ker vse okoliščine primera kažejo na veliko verjetnost, da je občina ta dokument enostavno izdelala potem, ko je bil PUP/09 že objavljen. Ni mogoče spregledati, da se je v spisni dokumentaciji, ki jo je imela na vpogled tudi tožena stranka pri obravnavanju zadeve nahajala vrsta dokumentov, ki neposredno jemljejo verodostojnost Karti razmejitve, ki se je tako „nepričakovano“ pojavila v postopku. Vsi izdani dokumenti občine kažejo na to, da je štela vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja za skladno z veljavnim prostorskim aktom. Če bi tožena stranka natančno prebrala zlasti Lokacijsko informacijo za gradnjo objektov izdano dne 24. 9. 2009, torej v času ko je že veljal zadnji PUP/09, bi lahko ugotovila neskladje med tekstualnim delom in grafično prilogo. Medtem ko je med prostorskimi akti, ki veljajo na območju zemljiške parcele, ki je predmet gradnje, naveden tudi Odlok o PUP/09 in citiran Uradni list št. 72/2009, je iz grafične priloge (priloga 1), ki prikazuje izsek iz grafičnega dela Razmejitve, pogoji in merila razvidno, da se grafika nanaša na veljavne prostorskega akte, med katerimi pa ni navedenega zadnjega Odloka o PUP/09, temveč se zadnja veljavna sprememba nanaša na tehnični popravek iz leta 2008. Slednje pa lahko pomeni samo to, da se 6. člen SD PUP ne nanaša na zemljišča v lasti tožeče stranke, oziroma da je karta, ki jo je predstavnica občine naknadno prinesla, in ima oznako avgust 2009, lažni dokument. Če bi občina v resnici ob sprejemanju zadnje spremembe in dopolnitve PUP v letu 2009 postopkovno pravilno spremenila kartografski del in bi ta bil sestavni del PUP/09, potem bi grafična priloga Lokacijske informacije imela med veljavnimi prostorskimi akti naštetega tudi PUP iz leta 2009. Da je takšno sklepanje pravilno, je dokaz sprejemanje samega PUP/09. Tekst veljavnega PUP/09 je jasen in ga je treba upoštevati kot veljavni akt in kot takšnega sta ga dolžna razlagati tako prvi kot drugostopenjski upravni organ. Iz vsebine PUP/09 namreč ni razvidno, da bi se spremenilo območje gradnje, na katerem sta tudi zemljišči v lasti tožeče stranke oziroma se s PUP/09 sploh ne posega v območje in razmejitve gradnje. Upoštevajoč dejstvo, da tehnični popravek PUP ni pravno legitimen način, s katerim bi bilo dopustno spreminjati ureditveno območje mimo pravil, ki jih določa, o čemer se je izreklo že tudi Ustavno sodišče, je moč zaključiti, da sodita zemljišči parc. št. 106/8 in 107/2 k.o. … v območje gradnje z oznako Ct, kar pa pomeni, da je gradbeno dovoljenje pravilno izdano in skladno s prostorskimi akti občine.

Tožena stranka tudi mimo določil PUP razlaga termin „samostojni“ objekt tako, da je štela, da je v območju gradnje (če bi seveda vzdržalo, da gre za območje Sn) dopustno graditi samo individualne stanovanjske hiše, dvojčke in vrstne hiše. Za to razlago ni podlage niti v samem PUP, niti te pravice ne priznava katerikoli drug predpis. Tako razlago lahko daje samo organ, ki je akt sprejel. Odlok v delu, kjer se obravnava stanovanjska gradnja, uporablja terminologijo stanovanjska gradnja nižje in višje gostote in jo razmejuje s številom prebivalcev na hektar. V območju Sn je določeno, da je dopustno zgraditi objekt z gostoto do 80 prebivalcev na ha, v območju Ct pa gostota v stanovanjih in objektih navzgor ni omejena. Če bi se gradnja nahajala v območju gradnje Sn, bi to še vedno pomenilo, da bi bila dopustna gradnja objektov z gostoto 80 prebivalcev na ha, česar pa tudi z gradnjo vrstnih hiš ne bi bilo mogoče nikoli doseči. To pomeni, da občina v območju Sn dopušča gradnjo večstanovanjskih samostojnih objektov, njihovo velikost pa je omejila v 29. členu PUP. Temu pritrjuje osnutek PUP/09, ki na zemljišču v lasti tožeče stranke izrecno dopušča gradnjo stanovanjskega bloka. Če bi občina sama razlagala termin samostojni objekt, kot izključno individualen stanovanjski objekt, torej enodružinsko hišo, takšnega besedila osnutka ne bi potrdila.

Tudi glede indeksa zazidanosti izrabe zemljišča se tožena stranka moti. Glede na to, da je gradbeno dovoljenje izdano za objekt, ki se presoja po območju gradnje z oznako Ct, je indeks zazidanosti oziroma izrabe ustrezen in to kljub temu, da je tudi organ prve stopnje upošteval pri tem izračunu zgolj parcelo, na kateri se predvideva gradnja objekta in ne obeh zemljišč v lasti tožnika. 5. člen prvega PUP, ki je bil objavljen v Uradnem list RS št. 55/2002 je termin gradbena parcela izpustil in se v resnici govori samo o indeksu pozidanosti in izrabe. Vendar je že prečiščeno besedilo PUP, ki je bilo objavljeno istega leta (Uradni list RS, št. 91/2002) 5. člen spremenil tako, da je v 4. točki opredelil gradbeno parcelo kot stavbno zemljišče, na katerem stoji oziroma je predviden objekt ali naprava in stavbno zemljišče potrebno za njegovo redno rabo. Tudi vse nadaljnje spremembe in dopolnitve kažejo na to, da je PUP ohranil termin gradbene parcele, kar pomeni, da je treba na podlagi prehodnih določb ZGO-1 upoštevati kot pravno veljavnega tudi v okviru razpoložljive površine, ki služi za izračun indeksa pozidanosti oziroma izrabe zemljišč. Predvidena gradnja je ne glede na to ali se presoja po Ct ali Sn na območju gradnje skladna z 10. členom PUP.

Iz previdnosti, da pravice v nadaljnjih postopkih tožeča stranka ne bi izgubila ponavlja, da je vsebina Tehničnega popravka PUP, objavljenega v Uradnem listu RS št. 101/2008, nezakonita in v nasprotju z Zakonom o prostorskem načrtovanju (v nadaljevanju ZPNačrt). Tožeča stranka uveljavlja tudi nezakonitost PUP/09 objavljenega v Uradnem listu RS št. 72/2009, oziroma nezakonitost 6. člena tega Odloka. Če bi sodišče ugotovilo, da se sporni 6. člen, kljub zgoraj naštetim pomislekom vseeno nanaša na območje gradnje, kjer se nahajata tudi zemljišči parc. št. 106/8 in 107/2 k.o. … , in da je s tem členom pravno formalno to območje prešlo iz Ct v Sn, potem tožeča stranka uveljavlja ugovor zoper postopek, v katerem je prišlo do sprejema tega člena. Občina je vezana na postopek, kot ga določa ZPNačrt, to pomeni, da je bila dolžna izpeljati spremembo območja gradnje iz Ct v Sn, upoštevajoč tehnični popravek, tako kot to določa zakon. V tekst osnutka PUP/09 bi morali izrecno zapisati, da se spreminja območje gradnje za točno določen obseg območja, s taksativno naštetimi parcelami in takšen predlog dati v javno obravnavo ter pridobiti stališče pristojnih državnih organov. Občina je postopala pravilno samo v fazi sprejema sklepa o pričetku postopka sprejemanja in dopolnitve PUP, v vseh nadaljnjih fazah pa je to izpustila in je poskusila napako sanirati tako, da je v končni tekst PUP/09 vnesla določbo, da se spreminja kartografski del PUP, pa še to brez navedb parcelnih številk. S tem je izigran predpisan postopek, predvsem so prekršene pravice javnosti oziroma njene seznanitve s predvidenimi spremembami PUP. Navaja še vsebino Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Slovenj Gradec za obdobje 2000 (Uradni list RS, št. 93/99), ki jasno določa, da razlog, ki ga je navajala občina, da se obravnavane parcele izvzamejo iz območja Ct v Sn, iz naslova domnevne hirarhične neskladnosti med višjim in nižjim aktom, dejansko ne obstoji. Ta dolgoročni plan v svojem 2. in 3. členu izrecno navaja, da je v območju Stanovanjska cona … dopustna gradnja stanovanj višje gostote s trgovinsko storitvenim pasom ob … cesti (točka 5.4.3.2. člena), to je gradnja stanovanj z nižjo gostoto in s storitvenimi dejavnostmi. Iz grafičnega prikaza izhaja, da je tudi v območju, ki nosi ime … predvidena gradnja centralnih dejavnosti ob samem robu območja, kamor sodita tudi zemljišči v lasti tožeče stranke. To je dokaz, da je občina k spremembi območja gradnje prav v delu, kjer namerava graditi tožeča stranka, pristopila iz drugih razlogov, kot jih uradno navaja, to pa neposredno pomeni neenako obravnavanje strank, poseg v pridobljene pravice tožeče stranke, zlorabo pravic v postopku odločanja o spremembah in dopolnitvah PUP in namerno povzročitev škode.

Tožeča stranka predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in ugotovi, da je gradbeno dovoljenje, ki ga je izdala Upravna enota Slovenj Gradec, št. 351-76/2010 z dne 15. 3. 2011 zakonito in podrejeno, da izpodbijano odločbo odpravi in vrne v novo odločanje toženi strani. Zahteva tudi povrnitev stroškov, ki skladno z Zakonom o odvetniški tarifi znašajo 5.167,50 EUR (vrednost predmeta tožbe 1,500.000 EUR) povečani za plačilo sodne takse in pripadajočim DDV na priznane stroške.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Stranka z interesom v tem sporu B.B. in A.A. (drugi odstavek 19. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in še enkrat navaja potek postopkov sprememb PUP, česar sodišče v sodbo ne povzema in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K točki 1 izreka: Tožba je utemeljena.

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka v točki 2 in 3 izreka, ki sta sporni v obravnavanem primeru, odločila, da se odločba Upravne enote Slovenj Gradec (gradbeno dovoljenje) št. 351-76/2010-70 z dne 15. 3. 2011 odpravi v delu, ki se nanaša na novogradnjo večstanovanjskega objekta „Vila C.“ in se zahtevek tožeče stranke za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo večstanovanjskega objekta na zemljišču parc. št. 106/8 in 107/2 k.o. ... vključno s parkirišči, zunanjo ureditvijo in priključitvijo na javne komunalne naprave zavrne. V obravnavanem primeru gre za odločitev tožene stranke, ki vsebinsko z odpravo izdanega gradbenega dovoljenja in zavrnitvijo zahteve za njegovo izdajo, spreminja odločitev organa prve stopnje z obrazložitvijo, ki ima takšne pomanjkljivosti, da ni mogoče preizkusiti zakonitosti izpodbijanega akta.

V upravnem sporu se presoja zakonitost in pravilnost dokončnega upravnega akta (v obravnavanem primeru je to akt tožene stranke), in da je takšno presojo mogoče opraviti, mora imeti akt vse predpisane sestavine, torej tudi obrazložitev, v kateri morajo biti med drugim navedeni: ugotovljeno dejansko stanje in dokazi, na katere je oprto (2. točka prvega odstavka 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP); razlogi, ki so bili odločilni za presojo posameznih dokazov (3. točka prvega odstavka 214. člena ZUP); razlogi, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo (5. točka prvega odstavka 214. člena ZUP); razlogi, zaradi katerih ni bilo ugodeno kašnemu zahtevku strank (6. točka prvega odstavka 214. člena ZUP). Akt, ki takšne obrazložitve nima, ni izdelan v skladu z ZUP, kar pa predstavlja bistveno kršitev pravil upravnega postopka, zaradi česar je treba tak akt odpraviti. Pomanjkljiva obrazložitev upravnega akta onemogoča oziroma omejuje učinkovito varstvo pravic v postopku sodnega varstva.

Zgolj obrazložitev tožene stranke, da oba upravna organa v času izdaje odločbe z dne 9. 12. 2010 nista razpolagala s Karto razmejitve merila in pogoji, list št. 5 v skladu s 6. členom SD PUP/09, in da je šele po izdaji drugostopenjske odločbe predstavnica MO Slovenj Gradec dne 29. 12. 2010 na Upravno enoto Slovenj Gradec dostavila omenjeno Karto avgust 2009 (mapa ZUM; faza končni elaborat spremembe in dopolnitve PUP, september 2009), iz katere pod spremembo z oznako M izhaja, da se obravnavano območje spremeni v območju z oznako Sn, s čimer je že prej sprejeti tehnični popravek (Uradni list RS, št. 101/08), ki ga organ druge stopnje v prejšnjem postopku iz razlogov, ki so navedeni v drugostopenjski odločbi in pri katerih vztraja, ni upošteval, sprejel po postopku, ki ga določa ZPNačrt in gre torej dejansko za območje Sn in ne Ct, zaradi česar je bilo napačno ugotovljeno dejansko stanje, ki mu ni sledil organ prve stopnje (Sn pa bistveno spremeni pogoje gradnje), ne zadošča za preizkus pravilnosti vsebinske odločitve tožene stranke.

Odlok PUP/09 v 6. členu, na katerega se tožena stranka sklicuje zgolj določa, da se v kartografskem delu odloka spremeni oziroma dopolni: Karta Razmejitve merila in pogoji, list št. 5. Iz grafičnega dela načrta list št. 5 in Legende, ki z barvnim rastrom (pike, črte…) in besednim opisom označuje namembnost površin iz obstoječega PUP, je določno razvidno, da gre za območje Sn, istočasno pa iz Legende tudi izhaja, da je znotraj tega območja na točno določeni poziciji predlagana sprememba in dopolnitev prostorskega akta, ki pa iz tekstualnega dela ne izhaja. Obseg same spremembe in dopolnitve je sicer bil določen v 3. členu tekstualnega dela osnutka PUP/09, ki je del uradnega končnega elaborata (Mapa ZUM, faza končni elaborat sprememb in dopolnitev PUP, september 2009) prinešen po izdaji drugostopenjske odločbe v prvotnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja toženi stranki, kateri pa uradno ni bil objavljen. Grafični del načrta na listni št. 5 tega uradnega elaborata torej določa lokacijo spremembe, sam obseg predlagane dopolnitve pa bi moral natančno določati tekstualni del, ki pa je v uradno objavljeni spremembi PUP/09 (Uradni list RS, št. 72/2009) izpadel. Ta dva elementa, to je tekstualni in grafični, morata biti namreč usklajena. Iz predloženega uradnega končnega elaborata, ki predstavlja pravno podlago upravnim organom pri izdaji gradbenega dovoljenja tako izhaja, da sta bila tako vsebinski (tekstualni) del in grafični del „podvržena“ postopku po ZPNačrt, kot je sodišče zgoraj obrazložilo, vendar se kot veljavno in s tem uradno objavljeno v Uradnem listu potrjuje samo sprememba grafičnega načrta (6. člen PUP/09), ki pa v tekstualnem delu tega PUP nima nobene pravne podlage.

Glede na navedeno sodišče ni moglo preizkusiti zakonitosti izpodbijane odločbe (bistvena kršitev določb upravnega postopka), ker tožena stranka v obrazložitvi ne navaja dejanskega stanja, katerega pravilna in popolna ugotovitev je bistvena za zakonitost odločbe, to je, na katere parcelne številke se te spremembe PUP/09 zgolj grafičnega načrta (brez navedbe tekstualnih določb PUP in katerih) nanašajo. Sodišče tako že samo na podlagi pavšalnih, v uvodu sodne obrazložitve navedenih razlogov o neskladnosti projekta s prostorskim aktom (1. točka prvega odstavka 66. člena ZGO-1), ni moglo preizkusiti zakonitosti odločitve tožene stranke o odpravi gradbenega dovoljenja in se v nadaljevanju ni spuščalo v presojo tožbenih ugovorov, ki se nanašajo na trditve o izpolnitvi vseh nadaljnjih pogojev za izrabo, ki so določeni v 10. členu PUP/02, ki naj bi bili s to gradnjo, četudi bi sodišče štelo grafične spremembe za veljavne, v celoti izpolnjeni. Prav tako se tudi ni opredeljevalo do tožbenih navedb, ki se nanašajo na nezakonito sprejeti Tehnični popravek PUP in na nezakonitost 6. člena PUP/09, ker ta ni bil sprejet po postopkih, ki ga določa ZPNačrt. Sodišče je tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo na podlagi določb 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 in po tretjem odstavku tega člena zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.

K točki II izreka: Tožeča stranka je ob vložitvi tožbe zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Sodišče o njeni zahtevi odloča na podlagi določbe tretjega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbi ugodi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravi ali ugotovi nezakonitost izpodbijanega akta, se tožeči stranki glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s Pravilnikom, ki ga izda minister, pristojen za pravosodje. Prisojeni znesek plača tožena stranka. Upoštevaje določbo 2. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, številka 24/07 - Pravilnik) sodišče ugotavlja, da je tožečo stranko v upravnem sporu zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, zadeva pa je bila rešena na seji, zato je skladno z določbo drugega odstavka 3. člena Pravilnika tožeči stranki priznalo stroške v višini 350 €, povečane za 20% DDV.