Jedro

Obrazložitev sodbe mora vsebovati jasne razloge o odločilnih dejstvih in navedbo pravne podlage, po kateri je sodišče prve stopnje presojalo utemeljenost tožbenega zahtevka. Te vsebine izpodbijana sodba nima in iz nje ni mogoče razbrati, po kateri pravni podlagi je sodišče prve stopnje obravnavalo tožbo in zakaj je tožbeni zahtevek zavrnilo.

Stranski intervenient ni stranka postopka in ga ni dopustno zajeti s tožbenim zahtevkom.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, naj toženka in stranski intervenient tožnici solidarno plačata 6.819,82 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka). Tožnici je naložilo povračilo pravdnih stroškov toženke in stranskega intervenienta, ki jih bo odmerilo s posebnim sklepom (II. točka izreka).

2.Zoper sodbo se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Višjemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, oziroma podredno, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Priglaša tudi pritožbene stroške.

3.Toženka in stranski intervenient sta odgovorila na pritožbo in višjemu sodišču predlagata, da jo kot neutemeljeno zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje. Toženka je priglasila tudi stroške odgovora na pritožbo.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Tožnica (zavarovalnica) je od toženke zahtevala povračilo izplačane škode, ki jo je poravnala svojima zavarovankama. Škodni dogodek se je zgodil 27. 7. 2020, ko se je na toženkini parceli s št. 1003/22, k. o. ..., podrl dotrajani zid in pri tem poškodoval vozili zavarovank, ki sta bili tam parkirani. Iz obrazložitve prvostopenjske sodbe izhaja, da se je škodni dogodek zgodil na območju parkirišča UKC A., vendar ne na urejenem delu. Zemljiškoknjižno stanje parkirišča je neurejeno in ni usklajeno z dejanskim stanjem, saj manjkajo vpisi stavbne pravice v korist UKC A. in nadaljnji prenos stavbne pravice. Prav tako ni nikjer vpisa glede zatrjevanega nakupa garažne hiše in parkirišč UKC A. s strani kupca - podjetja B., d. o. o., glede česar je stranski intervenient predložil le časopisni članek.

6.Utemeljen je pritožbeni očitek, da je izpodbijana sodba obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker ima pomanjkljivosti, zaradi katerih je ni mogoče preizkusiti in v njej manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih. Obrazložitev sodbe mora vsebovati jasne razloge o odločilnih dejstvih in navedbo pravne podlage, po kateri je sodišče prve stopnje presojalo utemeljenost tožbenega zahtevka. Te vsebine izpodbijana sodba nima in iz nje ni mogoče razbrati, po kateri pravni podlagi je sodišče prve stopnje obravnavalo tožbo. Tožnica v pritožbi opozarja, da se je poleg 159. člena Obligacijskega zakonika (OZ) sklicevala tudi na splošne določbe o krivdni odgovornosti (zaradi opustitve vzdrževanja zidu) in objektivni odgovornosti (ker je dotrajan zid po njenih navedbah nevarna stvar). Do navedenih podlag se sodišče prve stopnje ni opredelilo in niti ni jasno, na kateri podlagi je tožbeni zahtevek zavrnilo oziroma katere predpostavke odškodninske odgovornosti naj ne bi bile izpolnjene.

7.Sodišče prve stopnje se je sicer ukvarjalo z dejstvi glede pravnega oziroma zemljiškoknjižnega stanja parcel, na katerih stoji parkirišče UKC A. Ukvarjalo se je tudi z vprašanjem natančne lokacije škodnega dogodka. Ni pa sodišče prve stopnje pojasnilo, katera dejstva šteje za odločilna glede na pravno podlago odškodninske odgovornosti. Razlogi sodbe se nanašajo na okoliščine, ki niso bistvene za presojo, ali so podani pogoji odškodninske odgovornosti, medtem ko razlogi o odločilnih dejstvih manjkajo. Posledično tudi ni mogoče preveriti, zakaj je bil tožbeni zahtevek zavrnjen.

8.Iz izpodbijane sodbe ni jasno, zakaj se sodišče prve stopnje sklicuje na nevpisano stavbno pravico UKC A. in prilogo C1, ki predstavlja pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice, sklenjene med SB A. (pravni prednik UKC A.) in C., d. d., ki pa omenja druge parcele (935/1 in 245/1, obe k. o. ...), in ne tiste, na kateri stoji sporni zid (1003/22, k. o. ...). Škodni dogodek med strankama ni bil sporen, in sicer, da se je zrušil del dotrajanega zidu (pri čemer sta bila poškodovana parkirana avtomobila zavarovank tožnice), ki stoji na parceli 1003/22, k. o. ..., katere lastnica je toženka. Zakaj bi bil za odločitev o zahtevku pomemben pravni status drugih parcel, ki niso povezane s škodnim dogodkom, ali natančna lokacija škodnega dogodka, iz izpodbijane sodbe ni mogoče razbrati.

9.Glede na navedeno je višje sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP).

10.V ponovljenem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje najprej jasno opredeliti pravno podlago za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka, nato pa ugotoviti in obrazložiti dejstva, ki so za tako pravno podlago odločilna, ter se do njih izrecno opredeliti. Če bo presodilo, da je pomembno dejstvo tudi natančna lokacija škodnega dogodka, naj v zvezi s tem izvede tudi predlagane dokaze (zaslišanje prič - zavarovank tožnice). Šele na tej podlagi bo mogoče preizkusiti pravilnost in zakonitost sprejete odločitve.

11.Višje sodišče dodatno opozarja, da stranskemu intervenientu s sodbo ni mogoče naložiti nobenih obveznosti in ne more biti zajet s tožbenim zahtevkom, saj nima položaja stranke v postopku. Pravde se lahko udeleži zaradi pravnega interesa, da zmaga stranka, ki se ji je pridružil (199. člen ZPP). Sodišče prve stopnje naj zato razjasni procesni položaj Mestne občine A. v obravnavnem postopku.

12.Višje sodišče kršitev določb postopka ne more odpraviti samo, saj izpodbijana sodba ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih, ki jih ne more prvič navesti višje sodišče in s tem nadomestiti obrazložitve sodišča prve stopnje. Takega postopka namreč ni mogoče dopolniti na podlagi morebitne pritožbene obravnave, saj je ostal neugotovljen celoten sklop pravno odločilnih dejstev. Tako se varuje tudi pravica strank do pritožbe in načelo dvostopenjskega sojenja. Vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje je tudi bolj ekonomična in ne bo povzročila hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, predvsem upoštevajoč dana navodila višjega sodišča (prvi in drugi dostavek 354. člena ZPP).

13.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 199, 324, 324/4, 339, 339/2, 339/2-14

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.