Jedro

Ker predlagatelja niti materialnopravnega vprašanja niti navedb, ki bi jih bilo mogoče opredeliti kot zatrjevanje procesne kršitve, nista opredelila v skladu z zahtevami ZPP, predlog ni popoln.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku za ugotovitev, da za potrebe nemotenega uživanja parcele št. 506 k.o. ..., last toženke, od leta 2005 ne obstaja in ni potrebna kakršnakoli služnost, ki bi se izvrševala na in preko parcele št. 509 iste k.o., solast tožnikov, kar so toženka in njeni pravni nasledniki dolžni sprejeti ter se od sedaj dalje vzdržati vsakršnih motilnih dejanj na parceli št. 509 k.o. ... (I. točka izreka). Zahtevek po nasprotni tožbi je zavrnilo. Odločilo je o stroških postopka.

2. Sodišče druge stopnje je toženkini pritožbi delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v I. točki izreka spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo. V ostalem je toženkino pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Odločilo je o stroških celotnega postopka.

3. Tožnika sta v predlogu za dopustitev revizije navedla, da "sta upravičeno zaskrbljena nad dejstvom, da se je … [pritožbeno] sodišče pri svoji odločitvi oprlo na dokaze, ki govore, da je med pravdnimi strankami prišlo do dogovora o spremembi trase služnosti poti, …" in nadaljevala, kako lahko sodišče to stori, ko pa toženka tega dogovora ni nikoli spoštovala in je bila tožba še kako potrebna. Nato sta navedla, da "doslej … še nista zasledila odločitve, da bi Vrhovno sodišče potrdilo odločitev nižjega sodišča, če je bila odločitev v nasprotju z dokazi, ki so bili izvedeni v postopku, gre pa v konkretnem primeru tudi za pravno vprašanje, ali je bil tožbeni zahtevek obeh tožnikov upravičen glede na delovanje toženke ali ne in ali gre dejansko za 'nesklepčen' zahtevek, kot ga je nerazumljivo opredelilo višje sodišče."

4. Predlog ni popoln.

5. V predlogu za dopustitev revizije mora stranka natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala (četrti odstavek 367.b člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP).

6. Kot izhaja iz povzetka navedb, predlagatelja nista niti materialnopravnega vprašanja niti navedb, ki bi jih bilo mogoče opredeliti kot zatrjevanje kršitve določb postopka, opredelila v skladu z opisanimi zahtevami ZPP. Ker predlog ni popoln, ga je Vrhovno sodišče zavrglo (šesti odstavek 367.b člena ZPP).