Jedro

Ker je pristopljeni upnik z vložitvijo pritožbe že dosegel zasledovana interesa, da se druga javna dražba razpisana za dne 17. 1. 2013 prekliče in da se izvršba odloži do 31. 1. 2013, je njegov pravni interes za pritožbo naknadno odpadel, zato pritožba ni dovoljena.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

Z v uvodu navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predloge drugega upnika za preklic druge javne dražbe za prodajo nepremičnine parc. št. ... k. o. T., razpisane za 17. 1. 2013, za ponovni razpis druge javne dražbe po izklicni ceni v višini 75% ocenjene vrednosti nepremičnine in za odlog izvršbe do 31. 1. 2013. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje se pritožuje drugi upnik zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je v postopku izvršbe na nepremičnino parc. št. ... k. o. T. res vodilni upnik Z. M. d. d., vendar pa ima on kot zastavni upnik na podlagi vknjižene hipoteke prednost pri poplačilu iz zneska, dobljenega s prodajo nepremičnine, ter da glede na višino njegove terjatve ni mogoče pričakovati, da bi se iz kupnine lahko poplačal tudi vodilni upnik. Interes vodilnega upnika v ničemer ne bi bil prizadet ali oškodovan, saj se bo iz vrednosti nepremičnine oziroma kupnine lahko poplačal le on, zato vodilni upnik nima nobenega pravnega ali dejanskega interesa za nasprotovanje njegovim predlogom. Z izpodbijanim sklepom je tako sodišče prve stopnje kršilo 3. in 11. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Z zavrnitvijo predloga za določitev izklicne cene na 75% ocenjene vrednosti nepremičnine pa se omogoča špekulativno ravnanje potencialnih kupcev, ki lahko z dogovori o nedražitvi kupijo nepremičnino po polovični vrednosti, s čimer se le oškoduje upnike.

Pritožba ni dovoljena.

Temeljna predpostavka vsake pritožbe je pravovarstvena potreba (pravni interes za pritožbo). Kadar si oseba z vloženo pritožbo ne more izboljšati svojega pravnega položaja oziroma izpodbijana odločitev v njen pravni položaj ne posega, nima pravnega interesa za pritožbo. Pravni interes mora obstajati tako ob vložitvi pritožbe kot v celotnem pritožbenem postopku in ob odločanju o pritožbi. Če po vložitvi pritožbe odpade, ker za pritožnika prvotna neugodnost izpodbijane sodbe ne more več nastopiti, npr. ker ni več izvršljiva, je treba pritožbo zavreči ne glede na to, ali je bila prvotno dovoljena (tako Jan Zobec v Lojze Ude et al., Pravdni postopek: zakon s komentarjem, 3. knjiga, stran 361, Uradni list Republike Slovenije in GV Založba, Ljubljana, 2009).

Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje je pristopljeni upnik 20. 12. 2012 podal predlog za preklic druge javne dražbe, razpisane za 17. 1. 2013, in predlog, da se izvršba odloži do 31. 1. 2013 ter nato ponovno razpiše druga javna dražba z izklicno ceno v višini 75% ugotovljene vrednosti nepremičnine. Te njegove predloge je sodišče prve stopnje zavrnilo, ker jim je nasprotoval vodilni upnik. Po 171. členu ZIZ sodišče zaradi izterjave terjatev drugih upnikov ne more voditi posebnega postopka izvršbe na isto nepremičnino. Odlog izvršbe pa tudi v primeru, če bi ga sodišče prve stopnje dovolilo, ne bi imel nobenega učinka na predmet izvršbe. Izpodbijani sklep sodišča prve stopnje je sicer bil izdan 8. 1. 2013 in obravnavana pritožba vložena 14. 1. 2013, torej še pred izvedbo razpisanega naroka za drugo javno dražbo (17. 1. 2013), vendar je sodišče prve stopnje z odredbo z dne 16. 1. 2013 (list. št. 78 spisa) drugo javno dražbo preklicalo. S tem je pristopljeni upnik dosegel svoj interes za njen preklic. Že pred predložitvijo obravnavane pritožbe sodišču druge stopnje v odločanje se je tudi (že) iztekel čas, za katerega je drugi upnik z vlogo z dne 20. 12. 2012 predlagal, da se odloži obravnavana izvršba. Tako so dejansko nastali enaki učinki, kot če bi sodišče prve stopnje ugodilo njegovemu predlogu za odlog izvršbe. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je pristopljeni upnik dosegel zasledovana interesa (da se druga javna dražba, razpisana za 17. 1. 2013, prekliče, in da se izvršba odloži do 31. 1. 2013). Tudi če bi pritožbeno sodišče vsebinsko odločalo o njegovi pritožbi zoper izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, zato pristopljeni upnik v tem delu ne bi mogel izboljšati svojega pravnega položaja in tako nima pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijani odločitvi sodišča prve stopnje o zavrnitvi njegovega predloga za preklic druge javne dražbe in za odlog izvršbe do 31. 1. 2013. Ta je naknadno odpadel; zaradi odsotnosti pravnega interesa za pritožbo, pa je ta nedovoljena. Pritožba drugega upnika je nedovoljena tudi v delu, v katerem napada odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za ponoven razpis druge javne dražbe z izklicno ceno v višini 75% ugotovljene tržne vrednosti nepremičnine. Izklicno ceno nepremičnine namreč določi sodišče prve stopnje z odredbo o prodaji nepremičnine (prvi odstavek 181. člena ZIZ). Zoper odredbe pa pravna sredstva niso dovoljena (osmi odstavek 9. člena ZIZ). Pritožbeno sodišče tako nima pristojnosti, da bi posegalo v odredbe sodišča prve stopnje o razpisu javne dražbe nepremičnin. Ker je sodišče prve stopnje drugo javno dražbo, razpisano za 17. 1. 2013, preklicalo, bo moralo v nadaljevanju postopka ponovno izdati odredbo o razpisu druge javne dražbe, pri tem pa bo lahko upoštevalo tudi predlog pristopljenega upnika glede višine izklicne cene.

Če pritožnik nima pravnega interesa za pritožbo, je ta v skladu s četrtim odstavkom 343. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in s 15. členom ZIZ nedovoljena. Zato jo je sodišče dolžno zavreči. Takšno posledico določa prvi odstavek 343. člena in prvi odstavek 351. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP ter s 15. členom ZIZ. Enako ravna sodišče s pritožbo, ki po zakonu ni dovoljena.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo drugega upnika zoper izpodbijani sklep sodišča prve stopnje kot nedovoljeno zavrglo.