Jedro

Veljavni prostorski akt v tekstualnem delu ne vsebuje sprememb. Zato so še zmeraj v veljavi določbe tekstualnega dela pred tem veljavnega prostorskega akta. Ker morata biti tekstualni ter grafični del skladna, sprememb grafičnega dela prostorskega akta ni mogoče upoštevati.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim gradbenim dovoljenjem je bilo ugodeno zahtevi investitorja družbi A. d.o.o., iz Celja, da z zemljišča s parc. št. 106/8 k.o. ...odstrani obstoječi gostinsko trgovski objekt imenovan X. ter da na zemljišču s parcelno št. 106/8 in 107/2 k.o. ... zgradi nov samostojni večstanovanjski objekt imenovan Vila X., vključno s parkirišči, zunanjo ureditvijo in priključitvijo na javne komunalne naprave. Gradnja, ki vključuje tudi odstranitev obstoječega objekta, je dovoljena po revidiranem projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja št. 07/09, ki ga je v februarju 2010 izdelal projektant družba B. d.o.o.. Gradbeni posegi morajo biti izvedeni v skladu s projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki je sestavni del te odločbe.

Iz obrazložitve izhaja, da je bilo investitorju že z odločbo z dne 20. 9. 2010 izdano gradbeno dovoljenje za odstranitev obstoječega poslovnega objekta in gradnjo novega samostojnega objekta Vila X. na zemljišču s parc. št. 106/8 in 107/2 k.o. ... Po pritožbi tožeče stranke in C. ter D. iz Slovenj Gradca je Ministrstvo za okolje in prostor kot drugostopni organ izdano gradbeno dovoljenje odpravilo in zadevo vrnilo organu prve stopnje v ponovni postopek. V ponovljenem postopku je prvostopni organ ugotovil, da se zemljišči s parc. št. 106/8 in 107/2 k.o. ... nahajata na območju, ki ga ureja Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območja urejanja, ki jih določa meja urbanistične zasnove Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS št. 91/2002) ter Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za območja urejanja, ki jih določa meja urbanistične zasnove Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 68/2005), Popravek tega Odloka (Uradni list RS, št. 72/2006), Tehnični popravek tega Odloka (Uradni list RS, št. 101/2008) in Odlok o spremembah in dopolnitvah tega Odloka (Uradni list RS, št. 72/2009) z oznako podrobnejše namenske rabe Ct. V ponovljenem postopku je organ prve stopnje glede na navodila drugostopnega organa nadaljeval ugotovitveni postopek, da bi ugotovil, ali predloženi projekt izpolnjuje pogoje za izdajo gradbenega dovoljenja glede na lego zemljišč na območju urejanja Ct, zato je pozval investitorja, da predloži en izvod projekta, ki mu je bil vrnjen ob izdaji prvotnega dovoljenja ter popravek le-tega, ki mora vsebovati navedbo veljavnega prostorskega akta z opisom usklajenosti z območjem Ct in opozorilom, da je potrebno prikazati indeks zazidanosti in indeks izrabe, vključujoč le parcelo, na kateri je predviden objekt. Investitor je to predložil. Ker je bila v upravnem postopku dne 2. 6. 2010 že opravljena ustna obravnava, na katero so bile vabljene vse stranke, ki so na ustni obravnavi in tudi kasneje imele možnost izjaviti se o vseh dejstvih in okoliščinah glede projekta investitorja pred izdajo odločbe in je glede določenih pripomb investitor že dopolnil projekt, v ponovnem postopku pa se projekt ni v ničemer spreminjal, ampak se je ponovno presojala samo skladnost projekta, tokrat z območjem Ct, upravni organ v ponovnem postopku ni ponovno razpisal ustne obravnave. Ugotovitev organa prve stopnje je, da je predmetna gradnja skladna z določili PUP. Razen tega je ugotovil, da je načrt izdelala pravna oseba, ki izpolnjuje z Zakonom o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) predpisane pogoje za projektanta in oseba, ki je navedena kot odgovorni projektant, izpolnjuje pogoje za odgovornega projektanta. Opravljena je bila revizija prejete dokumentacije, revidenti, ki so jo opravili, pa so izpolnjevali pogoje za revidenta. K navedeni gradnji so bila pridobljena vsa za to gradnjo potrebna soglasja, projekt pa ima vse predpisane sestavne dele. Investitor je predložil dokazilo, da so plačane vse dajatve in prispevki, izkazal pa je tudi, da ima na predmetih parcelah izkazano pravico graditi. Glede na to je prvostopni organ ugotovil, da so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 66. člena ZGO-1 in izdal predmetno gradbeno dovoljenje.

Tožeča stranka se je zoper to gradbeno dovoljenje pritožila, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor pa je z odločbo št. 35108-388/2010-28-0641 z dne 11. 10. 2012 pritožbo zavrnilo. Iz obrazložitve izhaja, da je glede na Tehnični popravek Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urejanja, ki jih določa meja urbanistične zasnove Mestne občine Slovenj Gradec in glede na zadnjo spremembo PUP v letu 2009 ves čas postopka sporno, ali gre za območje z oznako Ct ali za območje z oznako Sn. Drugostopni organ ugotavlja, da je prvostopni organ v ponovljenem postopku sledil odločbi drugostopnega organa z dne 9. 12. 2010, v kateri je organ druge stopnje ugotovil, da gre za območje z oznako Ct, pri čemer ni upošteval Tehničnega popravka PUP, objavljenega v Uradnem listu RS, št. 101/2008. Ta popravek naj bi bil sprejet, ker naj bi bilo ugotovljeno neskladje pri določitvi namembnosti zazidalnega območja glede na pretežno rabo in da glede na opredelitev pretežne namenske rabe hierarhično nadrejenega akta z nižjim, ležita zemljišči s parc. št. 106/8 in 107/2 k.o. ... v območju Sn in ne v območju Ct. Mestna občina Slovenj Gradec je tako spremenila ureditveno območje za posamezno zemljišče le s Tehničnim popravkom iz Ct v Sn, čeprav gre za uskladitev izvedbenega akta s planom, za kar je potrebna sprememba predpisa, saj gre za vsebinsko spremembo in s tem posledično za spremembo pogojev za gradnjo in nikakor ne za pomoto tehničnega značaja. Takšen zaključek izhaja tudi iz odločitev Ustavnega sodišča št. U-I-175/03 in U-I-187/09. Ker bi moral biti tehnični popravek glede na njegovo vsebino sprejet kot sprememba predpisa po postopku in na način, kot ga določajo predpisi s področja urejanja prostora, ga tako ni mogoče upoštevati pri odločanju. Res je, da upravni organi nimajo pravice uporabe inštituta exeptio illegalis, vendar pa to ne preprečuje, da se upravni organi ne bi oprli na argumentacijo pravnih stališč sodišč, kar je v konkretnem primeru storil tudi organ druge stopnje. Ker tehničnega popravka ni mogoče upoštevati, drugostopni organ ugotavlja, da gre za območje z oznako Ct. V nadaljevanju drugostopni organ ugotavlja, da je treba upoštevajoč sodbo Upravnega sodišča št. IV U 250/2011-13 z dne 4. 9. 2012 v tej zadevi presoditi tudi naravo spremembe PUP v letu 2009 (v nadaljevanju: PUP/09). V 6. členu PUP/09 je določeno, da se kartografski del odloka premeni oziroma dopolni: karta razmejitve, merila in pogoji, listovna št. 5. Sicer pa se vsebina celotnega PUP/09 nanaša izključno na nezahtevne in enostavne objekte. Po vpogledu v to karto, ki je vpeta v mapo z oznako ZUM, faza končni elaborat sprememb in dopolnitev PUP, september 2009, je ugotoviti, da se območje pod spremembo z oznako M spremeni v območje z oznako Sn. Pri tem v 6. členu PUP/2009 ni navedeno, da gre ravno za to karto, saj v tekstu ni navedena njena številka in datum. Tudi sicer iz teksta Odloka PUP/09 ne izhaja niti obseg sprememb, niti točna lokacija, niti režim sprememb, kar bi, kot ugotavlja upravno sodišče, moral določiti tekstualni del, ki pa je v uradno objavljeni spremembi PUP v Uradnem listu RS, št. 72/2009 izpadel. Tako grafični kot tekstualni del morata biti usklajena. Objavljena v Uradnem listu in s tem veljavna pa se potrjuje samo sprememba grafičnega načrta, ki pa v tekstualnem delu tega PUP nima nobene pravne podlage. Grafični prikaz le na grafičen način ponazori situacijo iz prostorskega izvedbenega akta, zaradi česar mora biti v skladu s pogoji, določenimi v besedilu akta. Ker je obravnavano območje zgolj grafično spremenjeno brez opredeljenega obsega spremembe v tekstualnem delu, zgolj grafike ni mogoče vzeti kot pravno podlago za izdajo dovoljenja. Zato organ druge stopnje meni, da gre za območje Ct, kot to zatrjuje investitor in kar je upošteval tudi organ prve stopnje pri izdaji napadenega gradbenega dovoljenja. Po presoji drugostopnega organa je tako organ prve stopnje ravnal pravilno, ko je upošteval lego obeh zemljišč v območju Ct. Pravilno je tudi ugotovil, da so za izdajo zahtevanega dovoljenja izpolnjeni predpisani pogoji PUP. Pri tem je navedel pravilne razloge, na katere se organ druge stopnje v celoti sklicuje. Predvideni objekt je po svoji legi, namembnosti, oblikovanju, faktorju, zazidanosti itd. skladen s pogoji, ki jih določa prostorski akt. Izpodbijano dovoljenje je bilo tako pravilno izdano ob upoštevanju pogojev, ki jih določa 66. člen ZGO-1. Dovoljenje je bilo izdano v pravilno izvedenem postopku, v katerem so imele vse prizadete stranke možnost izjaviti se o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo. Okoliščina, da po dopolnitvi projekta ni bila opravljena ustna obravnava, kot to navajajo pritožniki, ne pomeni kršitve pravil postopka, saj je šlo za takšne dopolnitve, ki vsebinsko na predvideni objekt niso vplivale in se s tem projekt ni spremenil. Tožeča stranka v tožbi, vloženi v tem upravnem sporu, zatrjuje, da z izpodbijanim gradbenim dovoljenjem ni bilo zadoščeno enemu izmed pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja, to je skladnost projekta s prostorskim aktom. Ob uporabi Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urejanja, ki jih določa meja urbanistične zasnove Mestne občine Slovenj Gradec, upravni organ ni upošteval Tehničnega popravka, objavljenega v Uradnem listu RS, št. 101/2008, s katerim je bilo sporno območje opredeljeno kot Sn območje in je zmotno štel, da gre za območje Ct ter na podlagi take ugotovitve izdal gradbeno dovoljenje. Tehnični popravek je Mestna občina Slovenj Gradec sprejela zgolj iz razloga, ker je bilo ugotovljeno neskladje pri določitvi namembnosti zazidalnega območja glede na pretežno rabo in glede na opredelitev pretežne namenske rabe hierarhično nadrejenega akta, to je Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Slovenj Gradec za obdobje od leta 1986 do leta 2000, dopolnjenega v letih 1990 do 1998 ter družbenega plana Občine Slovenj Gradec za obdobje od leta 1986 do leta 1990, dopolnjenega v letih od 1990 do 1998 za območje Mestne občine Slovenj Gradec (v nadaljevanju: Prostorski plan), po njem pa zemljišči s parc. št. 106/8 in 107/2 k.o. ... ležita v območju Sn in ne v območju Ct. V primeru tehničnega popravka gre le za uskladitev izvedbenega akta, kar bi po mnenju tožeče stranke ob izdaji gradbenega dovoljenja moralo biti upoštevano. Upravni organ je pri odločanju tudi povsem spregledal Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za območje urejanja, ki jih določa meja urbanistične zasnove Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 72/2009), ki je veljal v času izdaje gradbenega dovoljenja, s čimer je upravni organ kršil bistvene pogoje za izdajo gradbenega dovoljenja, ki so določeni v 66. členu ZGO-1. Tožeči stranki tudi ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah pomembnih za izdajo odločbe, glede dopolnitve in uskladitve vodilne mape, oziroma glede sprememb projekta, s čimer je upravni organ kršil tudi določila postopka. Upravni organ pa je pri odločanju v celoti spregledal tudi odločitev Ustavnega sodišča U-I-175/03-9 z dne 7. 4. 2005, s katero je bil že v letu 2005, to je pred sprejemom tehničnega popravka in pred spremembo PUP v letu 2009 razveljavljen drugi odstavek 7. člena Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urejanja, ki jih določa meja urbanistične zasnove Mestne občine Slovenj Gradec. Tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijano gradbeno dovoljenje odpravi in zadevo vrne upravnemu organu v nov postopek, priglaša pa tudi stroške tega upravnega spora.

Tožeča stranka je svojo tožbo še dopolnila s pripravljalno vlogo, v kateri navaja, da Ministrstvo za okolje in prostor - Direktorat za prostor ob sprejemanju navedenih aktov, to je Tehničnega popravka Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za območje urejanja, ki jih določa meja urbanistične zasnove Mestne občine Slovenj Gradec in Odloka o spremembah in dopolnitvah tega Odloka, objavljenega v Uradnem listu RS, št. 72/2009, ni ugotovilo nepravilnosti in ni ponovno aktiviralo postopka nadzora zakonitosti tehničnega popravka, kot tudi ni kakorkoli ukrepalo zoper naveden Odlok oziroma tožečo stranko, saj za kaj takega ni bilo razlogov.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijani upravni akt pravilen in na zakonu utemeljen iz razlogov, ki so navedeni v prvostopni in drugostopni odločbi in se sodišče nanje v tej sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1). Zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1), k tožbenim navedbam pa še dodaja: Predmet odločanja v tem upravnem sporu je dne 15. 3. 2011 investitorju družbi A. d.o.o. izdano gradbeno dovoljenja za odstranitev obstoječega poslovnega objekta imenovanega X., stoječega na zemljišču s parc. št. 106/8 v k.o. ..., in gradnjo novega samostojnega večstanovanjskega objekta imenovanega Vila X. na zemljiščih s parc. št. 106/8 in 107/2 k.o. ... Navedeno gradbeno dovoljenje je bilo potrjeno tudi z odločbo drugostopnega organa z dne 11. 10. 2012, s katero je bila pritožba tožeče stranke in pritožba pritožnikov D. in C. zavrnjena. Kot izhaja iz zgoraj navedenega, je v predmetni zadevi sporno območje, v katerem glede na določila Odloka o PUP ležita predmetni parceli. Iz ugotovitev prvostopnega in drugostopnega organa izhaja, da navedeni zemljišči ležita v območju Ct – območje centralnih dejavnosti, trditev tožeče stranke pa je, da navedeni zemljišči ležita v območju Sn – stanovanjsko območje nižje gostote.

Iz podatkov spisa izhaja, da je drugostopni organ z odločbo z dne 5. 10. 2011 odpravil dne 15. 3. 2011 izdano gradbeno dovoljenje v delu, ki se nanaša na novogradnjo večstanovanjskega objekta Vila X. in v tem obsegu zahtevek investitorja za izdajo gradbenega dovoljenja zavrnil. Zoper takšno odločitev je investitor vložil tožbo v upravnem sporu, katero je obravnavalo Upravno sodišče RS, Oddelek v Celju in s sodbo št. IV U 250/2011-13 z dne 4. 9. 2012 odločbo Ministrstva za okolje in prostor z dne 5. 10. 2011 odpravilo in zadevo vrnilo drugostopnemu organu v nov postopek. V ponovljenem postopku je organ druge stopnje pritožbo tožeče stranke (in tudi drugih pritožnikov) zavrnil in potrdil izpodbijano gradbeno dovoljenje. Iz obrazložitve citirane sodbe sodišča izhaja, da je obseg spremembe in dopolnitve Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območja urejanja, ki jih določa meja urbanistične zasnove Mestne občine Slovenj Gradec določen v 3. členu tekstualnega dela osnutka tega odloka, ki je del uradnega končnega elaborata (mapa ZUN, faza končni elaborat sprememb in dopolnitev PUP, september 2009), prinešen po izdaji drugostopne odločbe v prvotnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja toženi stranki, ki pa uradno ni bil objavljen. Grafični del načrta na listovni št. 5 uradnega elaborata torej določa lokacijo spremembe, sam obseg predlagane dopolnitve pa bi moral natančno določati tekstualni del, ki pa je v uradno objavljeni spremembi v Uradnem listu št. 72/2009 izpadel. Ta dva elementa, to je tekstualni in grafični, pa morata biti usklajena. Iz predloženega uradnega končnega elaborata tako izhaja, da sta bila tako vsebinski, tekstualni del in grafični del podvržena postopku po ZPNačrt, vendar se kot uradno objavljeno v Uradnem listu in s tem veljavno potrjuje samo sprememba grafičnega načrta, ki pa v tekstualnem delu tega PUP nima nobene pravne podlage.

Tudi v tem upravnem sporu se sodišče strinja s stališčem drugostopnega organa, da Tehničnega popravka, objavljenega v Uradnem listu RS, št. 101/2008, ni mogoče upoštevati iz razlogov, ki jih pravilno navaja organ druge stopnje. Predmetna sprememba ne predstavlja tehničnega popravka, ampak vsebinsko spremembo, zato gre po vsebini za spremembo predpisa, ki pa mora biti sprejeta na predpisan način.

Sodišče pa se strinja tudi z nadaljnjim stališčem organa druge stopnje, da so glede na to, da Odlok o spremembah in dopolnitvah PUP, objavljen v Uradnem listu RS, št. 72/2009, v tekstualnem delu ne vsebuje sprememb, še vedno v veljavi določbe tekstualnega dela predhodnega Odloka o PUP. Ker morata biti tako tekstualni, kot grafični del skladna, pa torej sprememb grafičnega dela PUP ni mogoče upoštevati. Sodišče se tako strinja z ugotovitvami prvostopnega organa, da predmetni zemljišči glede na veljavna določila Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območja urejanja, ki jih določa meja urbanistične zasnove Mestne občine Slovenj Gradec, ležita v območju Ct in ne Sn kot to zatrjuje tožeča stranka.

Tožeča stranka tudi s tožbenimi navedbami ne more izpodbiti pravilnosti takšne odločitve. Kot je zgoraj in v obrazložitvi izpodbijanega prvostopnega gradbenega dovoljenja in drugostopne odločbe, kar sodišče v izogib ponavljanju povzema, že navedeno, ne Tehnični popravek ne sprememba Odloka o PUP, objavljena v Uradnem listu RS, št. 72/2009, območja, na katerem ležita predmetni zemljišči nista spremenila iz Ct v Sn. Zato sta upravna organa pravilno presojala ali zahtevek investitorja za izdajo gradbenega dovoljenja izpolnjuje pogoje, ki so predpisani za gradnjo na območju Ct. Upravna organa sta ugotovila, da so ti izpolnjeni, tega pa tudi tožeča stranka ne izpodbija. Trditev tožeče stranke je, da predmetni zemljišči ležita v območju Sn, tej pa po obrazloženem tudi sodišče ne pritrjuje.

Tožeča stranka tudi s sklicevanjem na odločitev Ustavnega sodišča št. U-I-175/03-09 ne more biti uspešna, saj se le-ta ne nanaša na predmetni zemljišči. Tudi s strani tožeče stranke zatrjevano dejstvo, da Ministrstvo za okolje in prostor ni sprožilo postopka zoper tožečo stranko v zvezi s predmetnim odlokom na odločitev ne vpliva. Prav tako tožeči stranki ni mogoče pritrditi, da ji ni bila dana možnost, da se v postopku izjavi o relevantnih dejstvih. Tožeča stranka je v postopku sodelovala in predstavila svoja stališča v zvezi s predmetno zadevo, v tem upravnem sporu pa ne navaja ničesar, kar bi kazalo na to, da bi bilo potrebno dodatno razjasniti dejansko stanje v upravnem postopku.

Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Tožeča stranka je zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Ker je sodišče tožbo zavrnilo, mora torej tožeča stranka sama nositi svoje stroške, zato je sodišče o tem odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe.