Jedro

Nedopustnost pritožbe zoper sklep o predlogu za izdajo zamudne sodbe.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo tožnikov predlog za izdajo zamudne sodbe.

2. Zoper tak sklep se pravočasno pritožuje tožnik, čeprav dvomi, ali je pritožba sploh dopustna. Pritožbenemu sodišču pa predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da njegovemu predlogu za izdajo zamudne sodbe ugodi in izda zamudno sodbo, ker odgovor na tožbo ni obrazložen.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni dopustna.

5. V skladu s 1. odstavkom 363. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je zoper sklep dovoljena pritožba, če ni določeno, da ni pritožbe. V skladu s 3. odstavkom 270. člena ZPP pa zoper odločbe, izdane med pripravami na glavno obravnavo, ki se nanašajo na vodstvo postopka, ni pritožbe.

6. ZPP ne predvideva niti predloga, naj sodišče izda zamudno sodbo niti sklepa sodišča o takšnem predlogu. Z izpodbijanim sklepom je tako sodišče prve stopnje odločilo o pobudi, o kateri ne bi bilo treba odločiti s sklepom. Odločitev sodišča prve stopnje se nanaša zgolj na vprašanje poteka pravdnega postopka oziroma izbire postopkovnih pravil, v skladu s katerimi naj se odloči o glavni stvari.(1) Ker ne gre za sklep, katerega izdajo bi zakon sploh predvideval, se nanj tudi ne more raztezati splošna določba 1. odstavka 363. člena ZPP. Če zakon ne predvideva izdaje odločbe, posledično ne predvideva niti pritožbe proti takšni odločbi.

7. Pritožba bi bila tako dopustna le v primeru, če bi bilo z izdajo odločbe poseženo v strankine pravice, dolžnosti ali pravne interese (25. člen Ustave RS). Za to v obravnavanem primeru ne gre. Položaj stranke je identičen, kakor bi bil, če sodišče izpodbijanega sklepa ne bi izdalo (in bi molče nadaljevalo postopek brez izdaje zamudne sodbe, kakor običajno ravna v takšni situaciji). Tudi v tem primeru stranka seveda ne bi imela pritožbe.

8. Pritožbeno sodišče tako vsebinsko o pritožbi tudi ne more odločati, saj za to ni pravne podlage. Vsebinska odločitev pa bi navsezadnje lahko ustvarila nemogoč pravni položaj. Potrditev sklepa bi pomenila enako stanje kot sedaj, razveljavitev pa sodišča prve stopnje ne bi prav z ničemer zavezovala k izdaji zamudne sodbe. Tudi takšna odločitev bi bila torej brez pravnih posledic.(2)

9. Pritožba zato ni dovoljena in jo je višje sodišče zavrglo kot nedovoljeno (1. točka 365. člena ZPP).

10. Vendar pa to ne pomeni, da stranka, ki odločitvi sodišča nasprotuje, izgubi možnost za pritožbo oziroma uveljavljanje stališča, da so izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe. Ta je zgolj prestavljena na trenutek po izdaji končne odločbe, saj se stališče sodišča prve stopnje (da pogojev za izdajo zamudne sodbe ni) lahko izpodbija v pritožbi zoper končno odločbo sodišča. 11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržana za končno odločbo.

Op. št. (1): Podobno: Triva, S., Dika, M., Građansko parnično procesno pravo, Zagreb: Narodne novine, 2004, str. 615. Op. št. (2): Tako je Višje sodišče v Ljubljani stališče o nedopustnosti pritožbe obrazložilo v sklepu I Cp 548/2008 s 5. 3. 2008.