Jedro

Ne glede na to, da sodišče prve stopnje navede, da gre pri drugi spremembi tožbe za povsem enako dejansko in pravno podlago kot pri prvi spremembi in pri sami tožbi (privilegirana tožba po 186. členu ZPP), je s tem, ko o spremembi tožbe ni obvestilo tožene stranke, kršilo določilo petega odstavka 185. člena ZPP, ki je prerasla v absolutno bistveno kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Strankina pravica do izjave v postopku se ne more uresničiti, če ni zagotovljeno, da bo predhodno izvedela za procesna dejanja nasprotne stranke, glede katerih se ima pravico izjaviti. V tem primeru tožena stranka ni imela možnosti, da se izjavi o navedbah tožeče stranke v pripravljalni vlogi z dne 6. 10. 2023, na katerih je tožnica utemeljila spremembo tožbe.

Izrek

I. Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v I. točki izreka razveljavi za znesek 1.200,00 EUR in za zakonske zamudne obresti od zneska 1.200,00 EUR od 6. 10. 2023 in v III. točki izreka ter se v tem delu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. V preostalem se pritožba tožene stranke zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem a ne razveljavljenem delu potrdi.

III. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da mora tožena stranka tožeči v roku petnajst dni plačati znesek 7.844,00 EUR in zakonske zamudne obresti od zneska 3.444,00 EUR od 30. 9. 2021 (prva alineja), 3.200,00 EUR od 17. 2. 2023 (druga alineja) in 1.200,00 EUR od 6. 10. 2023 (tretja alineja) (I. izreka sodbe). Odločilo še je, da se zavrne tožbeni zahtevek za znesek 616,00 EUR in zakonske zamudne obresti od posamičnih zneskov, ki so navedeni (II. izreka). Naložilo je toženi stranki še, da tožeči v roku petnajst dni plača stroške postopka v višini 15.451,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. izreka).

2. Zoper takšno sodbo se je zoper I. in III. točko pritožila tožena stranka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kršitve procesnih pravil in napačne uporabe materialnega prava. Predlagala je, da višje sodišče pritožbi ugodi in sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrne v celoti oziroma podrejeno, da jo razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je tudi pritožbene stroške.

3. Pritožba je bila vročena v odgovor tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta stranki sklenili pogodbo o hrambi (priloga A2), s katero se je tožeča stranka zavezala hraniti ribiški čoln ..., registrska oznaka ..., tožena stranka pa se je zavezala za to hrambo plačati. Iz pogodbe o hrambi izhaja, da je letna cena hrambe 1000,00 EUR, 6 mesečna hramba znaša 800,00 EUR in mesečna hramba 200,00 EUR plus DDV. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je toženka dolžna plačilo za leti 2019 in 2020 v celoti, kar je skupno 2.000,00 EUR, in za leto 2021 šest mesečno plačilo v višini 800,00 EUR. Pri tem je upoštevalo, da vrednosti letne in polletne hrambe vključujeta obračunani 22 % DDV, zato je presežni zahtevek za leto 2019, 2020 in prvih 6 mesecev 2021 zavrnilo. Za mesec julij 2021 je prisodilo mesečno uporabnino v višini 200,00 EUR plus 22 % DDV, skupaj torej 244 EUR. Po odpovedi pogodbe strani tožnice dne 15. 7. 2021 je sodišče prve stopnje po pravni podlagi neupravičene obogatitve po 190. členu Obligacijskega zakonika (OZ) prisodilo mesečno uporabnino v višini 200,00 EUR za čas od 16. 7. 2021 do dneva glavne obravnave (10. 10. 2023). Skupaj je prisodilo 7.844,00 EUR.

6. Iz podatkov v spisu izhaja, da je tožeča stranka najprej vložila tožbo za plačilo 4060,00 € z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od 31. 12. 2019 do 31. 7. 2021, torej do odpovedi pogodbe. Zahtevala je dvakrat po 1220,00 € in 976,00 € in 244 €. Gre za zneske letnega in polletnega plačila hrambe po pogodbi 1000,00 EUR oz. 800,00 EUR plus 22 % DDV in enomesečne uporabnine 200,00 EUR plus 22% DDV. S pripravljalno vlogo z dne 21. 2. 2023 je tožbo spremenila in zahtevala še plačilo uporabnine v višini 3.200,00 EUR, kar pomeni 16 mesecev po 200,00 EUR. Tokrat ni zahtevala plačila 22% DDV. Sodišče prve stopnje je spremembo tožbe posredovalo toženi stranki, ki je spremembi tožbe nasprotovala. Pred narokom za glavno obravnavo dne 10. 10. 2023 dne 6. 10. 2023 je tožeča stranka po elektronski pošti poslala delni umik tožbe in drugo spremembo tožbe. Iz podatkov v spisu je razvidno, da je po elektronski pošti pošiljala spremembo tožbe tudi na elektronski naslov odvetnica...siol net. Na narok dne 10. 10. 2023 tožena stranka ni pristopila, sodišče prve stopnje pa je spremembo tožbe na tem naroku dovolilo in zadevo zaključilo. Iz obrazložitve sodbe izhaja, da je sodišče spremembo tožbe dovolilo, saj povišanje zahtevka izhaja iz enakega dejanskega stanja in je smiselno za dokončno ureditev razmerja med strankama (185. člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP). Meni, da privolitev tožene stranke ni bila potrebna, ker je bila tožba spremenjena zaradi okoliščin, ki so nastale po vložitvi tožbe iz iste dejanske podlage (186. člen ZPP).

7. Pritožnica ima prav, ko navaja, da je sodišče prve stopnje spremembo tožbe dovolilo, brez da bi bila sama o tem seznanjena in da bi se o tem lahko izrekla ter je s tem kršilo njeno pravico do izjave. Spremembe tožbe ni prejela. Posredovanje po elektronski pošti ne ustreza določbam ZPP. Tudi če bi prejela spremembo tožbe, pa se z njo ne bi mogla pravočasno seznaniti (peti odstavek 185. člena ZPP). Meni, da niso obstajali pogoji, da je sodišče nadaljevalo s postopkom in dne 10. 10. 2023 razsodilo o zadevi.

8. Določba prvega odstavka 185. člena ZPP določa, da ko je tožba vročena toženi stranki, je za spremembo potrebna njena privolitev; vendar pa lahko sodišče dovoli spremembo, čeprav se tožena stranka temu upira, če misli, da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama. Določba petega odstavka istega člena določa še, da kadar sodišče dovoli spremembo tožbe, mora pustiti toženi stranki čas, ki ji je potreben, da se lahko pripravi za obravnavanje o spremenjeni tožbi, če za to ni imela dovolj časa. Enako ravna sodišče, če tožena stranka, ki ne nasprotuje spremembi, zahteva, naj se ji pusti potreben čas za pripravo.

9. Ne glede na to, da sodišče prve stopnje navede, da gre pri drugi spremembi tožbe za povsem enako dejansko in pravno podlago kot pri prvi spremembi in pri sami tožbi (privilegirana tožba po 186. členu ZPP), je s tem, ko o spremembi tožbe ni obvestilo tožene stranke, kršilo določilo petega odstavka 185. člena ZPP, ki je prerasla v absolutno bistveno kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Nedvomno namreč je, da četudi bi bila tožena stranka seznanjena s spremembo tožbe na drugačen način, kot je naveden v enajstem poglavju ZPP o vročanju (139.a člen v zvezi z 141.a členom ZPP), tožena stranka ne bi imela dovolj časa za pripravo na obravnavo o spremembi tožbe, glede na to da je bila sprememba tožba sodišču po elektronski poti posredovana v petek 6. 10. 2023 ob 14.40 uri, narok pa se je izvedel v torek 10. 10. 2023 ob 9.30 uri. Argument, da gre za povsem enako dejansko in pravno podlago in torej za privilegirano tožbo po 186. členu ZPP, ne more spremeniti postopkovnih pravil, da ima stranka v kontradiktornem postopku pravico, da se o (spremenjenem) zahtevku izreče.1 Pravica do izjave iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zajema strankino pravico do informacije, kar pomeni, da se ima stranka pravico seznaniti z navedbami in pravnimi argumenti nasprotne stranke in samo od nje je odvisno ali bo na te navedbe in argumente odgovorila.2 Strankina pravica do izjave v postopku se ne more uresničiti, če ni zagotovljeno, da bo predhodno izvedela za procesna dejanja nasprotne stranke, glede katerih se ima pravico izjaviti. V tem primeru tožena stranka ni imela možnosti, da se izjavi o navedbah tožeče stranke v pripravljalni vlogi z dne 6. 10. 2023, na katerih je tožnica utemeljila spremembo tožbe. Pritožbeno sodišče je zato sodbo sodišča prve stopnje v delu za znesek 1.200,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki se nanaša na spremembo tožbe, s katero toženka ni bila seznanjena, razveljavilo.

10. Nima pa prav pritožnica, ko navede, da je sodišče prve stopnje prisodilo nekaj drugega, kot je zahtevala tožeča stranka s svojim tožbenim zahtevkom in da izrek sodbe ni razumljiv upoštevaje zahtevke, ki jih je postavila tožnica. V povezavi s tem navede, da je sodišče prve stopnje napačno obračunalo uporabnino v višini 200,00 EUR + 22 % DDV. Iz obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da je tožeči stranki prisodilo mesečni znesek 200,00 EUR z obračunanim DDV, to je 244,00 EUR, tako kot je bilo navedeno v zahtevku po tožbi za julij 2021. Takšen znesek je tudi naveden v Pogodbi o hrambi, v kateri je pod rubriko mesečna hramba navedeno 200,00 EUR + DDV. Pri ostalih postavkah 800,00 in 1000,00 EUR pa DDV ni izrecno naveden in je torej sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je vključen v ceno. Za čas, ko je pogodba prenehala, pa tožnica zahteva uporabnino 200,00 EUR brez DDV (drugi odstavek 3. strani tožbe), kar ji je sodišče tudi prisodilo za čas dveh mesecev, torej 400,00 EUR, skupaj ji je po tožbi prisodilo (2.800,00 + 244,00 + 400,00 = 3.444,00 EUR). V prvi spremembi tožbe je tudi iz spremenjenega zahtevka in trditev razvidno, da tožnica zahteva uporabnino za 16 mesecev po 200,00 EUR, skupaj torej 3.200,00 EUR in tako ni zahtevala 22 % DDV. Sodišče je tako pravilno prisodilo 6.644,00 EUR in pritožba ni utemeljena v tem delu.

11. Prav tako nima prav pritožnica, ko navaja, da je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo dejansko stanje glede obstoja pogodbenega razmerja med strankama o hrambi plovila. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo višino odmene za hrambo, ki jo je dolžna tožena stranka plačati za leti 2019, 2020 in prvih 6 mesecev 2021. Ne drži, da tožeča stranka ne bi odgovarjala na njene trditve o neobstoju pogodbenega razmerja. Tožeča stranka je v prvi pripravljalni vlogi podrobno odgovorila na njene trditve v zvezi s tem. Prav tako je na prvem naroku, kjer sta bili prisotni obe stranki, pojasnila, kako so potekali dogovori ob prevzemu plovila. Tožeča stranka je tudi predložila listinsko dokumentacijo (priloga A2), ki potrjuje obstoj pogodbenega razmerja o hrambi plovila. Nenazadnje pa je o obstoju pogodbenega razmerja o hrambi plovila med strankama in toženkini dolžnosti izpolnitve pogodbe že pravnomočno odločilo Okrožno sodišče v Ljubljani v zadevi III Pg 499/2019 v povezavi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, I Cpg 799/2019, ko je odločalo o plačilu odmene za hrambo za drugo časovno obdobje (6. 4. 2016 do 6. 12. 2018), kot je to v tem postopku. Tako ne držijo očitki, da tožeča stranka ni predložila ustreznih trditev in dokazov, s katerimi je utemeljevala svoj zahtevek. Na drugi strani pa tožena stranka ne more uspeti s tem, ko ponavlja trditve in predložene dokaze v zvezi z neobstojem razmerja, ki pa jih ne konkretizira.

12. Pritožba pa ima prav, ko navede, da je sodišče prve stopnje pri obračunu stroškov postopka naredilo računsko napako in je utemeljena njena navedba, da je tožeči stranki priznalo izjemno višje stroške, kot bi ji šli po odvetniški tarifi, tudi zato je pritožbeno sodišče v tem delu pritožbi ugodilo.

13. Pritožba tožene stranke je glede na vse navedeno delno utemeljena. Sodišče druge stopnje je sodbo sodišča prve stopnje v prvi točki izreka razveljavilo za znesek 1.200,00 in pripadajoče zakonske zamudne obresti, saj gre za znesek iz spremembe tožbe, ki stranki ni bila vročena. Posledično je razveljavilo III. točko izreka glede stroškov postopka, ki pa tudi niso pravilno obračunani. V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje toženi stranki vroči zadnjo spremembo tožbe v izjavo in potem naj upoštevaje navedbe obeh pravdnih strank in predloženih dokazov ponovno odloči ter pravilno obračuna stroške postopka.

14. V preostalem izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu, je višje sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

15. Glede na naravo stvari in okoliščine primera ter kršitev postopka, ki se nanaša na pravico do izjave tožene stranke, ki je nastala z ne vročitvijo spremembe tožbe, je pritožbeno sodišče ocenilo, da ne more samo dopolniti postopka oziroma odpraviti omenjenih pomanjkljivosti. Višje sodišče je opravilo tehtanje med pravico stranke do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in pravico do pravnega sredstva iz 25. člena URS in presodilo, da v tem primeru pretehta slednja. Šele po kontradiktornem razpravljanju o trditvah obeh strank, ki bosta prejeli vse vloge in bo sodišče prve stopnje lahko ugotovilo dejansko stanje, ki bo upoštevaje materialno pravo ugodilo ali pa zavrnilo tožbeni zahtevek, kot je postavljen in bo s tem ohranjena pravica strank do pritožbe.

16. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

1 Podobno glej VSL Sodba in sklep II Cp 280/2018, VSL Sklep I Cp 262/2018. 2 Glej Zobec J., v Ude L. in ostali, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, GV Založba, tretja knjiga, 2009, str. 290 in nasl.