Jedro

Zakon določa postopanje sodišča proti banki, kadar ta ne ravna po sklepu o zasegu denarnega dobroimetja na dolžnikov račun. V takem primeru sodišče naloži banki, da v dobro fiduciarnega denarnega računa upravitelja plača vse zneske, ki jih ni odtegnila in izplačala po tem sklepu. Upravitelj pa le izvaja nadzor in o vsaki kršitvi mora obvestiti sodišče. Tudi če je bila dolžnica neupravičeno obogatena ali če je s prikrivanjem dejstev oškodovala stečajno maso, ji denarja z njenega računa ni mogoče zarubiti v korist stečajne mase brez ustrezne sodne odločbe. Sicer ji je kršena pravica do sodnega varstva.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče zavrnilo vlogo stečajne dolžnice z dne 1. 7. 2016 za vračilo neupravičeno zaseženih prejemkov v postopku osebnega stečaja.

2. Dolžnica se je zoper sklep pritožila s predlogom višjemu sodišču, da ga razveljavi in ji vrne neupravičeno zasežene sredstva.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Dolžnica v postopku osebnega stečaja B. T. je 1. 7. 2016 sodišču podala zahtevo za vračilo neupravičeno zaseženega zneska plače, ki temelji na njenem stališču, da je bila navedeni znesek upravičena zadržati na svojem računu v korist vzdrževanega družinskega člana ter na trditvi, da je banka, pri kateri ima odprt transakcijski račun, brez podlage nakazala dne 20. 5. 2016 na račun (fiduciarni račun) izvršiteljice (pravilno upraviteljice), znesek 804,00 EUR, za kar banka sedaj bremeni dolžnico. Vlogi je priložila izpis prometa in stanja svojega transakcijskega računa pri banki X. d. d. za čas od 15. 7. 2014 do 20. 5. 2016. Iz navedene listine izhaja, da je prišlo 20. 5. 2016 do prenosa denarnih sredstev v breme dolžnice, s stanjem minus 800,25 EUR, za dobro fiduciarnega računa upraviteljice, ki ga vodi za dolžnico. Predhodno stanje na računu dolžnice je znašalo 3,75 EUR.

5. Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijanega sklepa, s katerim je trditve dolžnice zavrnilo kot neutemeljene, ugotovilo, da so bila sporna sredstva zasežena na podlagi sklepa o zasegu denarnega dobroimetja z dne 5. 8. 2014. Dolžnica navedeni zaključek sodišča prve stopnje utemeljeno izpodbija.

6. S sklepom o zasegu denarnega dobroimetja z dne 5. 8. 2014 je sodišče ugotovilo, da spada v stečajno maso v postopku osebnega stečaja nad stečajno dolžnico denarno dobroimetje na vseh denarnih računih stečajne dolžnice, ki jih vodi banka X. d. d. (v nadaljevanju: banka), razen zneskov iz 3. in 4. točke izreka tega sklepa. Banki je naložilo, da mora naslednji dan po prispetju novega plačila v dobro denarnega računa stečajne dolžnice denarno dobroimetje, ki nastane na podlagi tega plačila, zmanjšano za zneske iz 3. in 4. točke, prenesti v dobro fiduciarnega denarnega računa upraviteljice. Iz trditev in dokazov, ki jih je predložila dolžnica izhaja, da dolžnica 20. 5. 2016 na računu ni imela dobroimetja v višini 800,25 EUR. Zato je zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da so bila sredstva prenesena iz denarnega dobroimetja na računu dolžnice.

7. Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijanega sklepa ugotovilo, da je banka preveč omejila znesek prilivov v obdobju od 1. 10. 2015 do konca aprila 2016 za znesek 804,00 EUR, za kar je bila kriva dolžnica, ker stečajni upraviteljici ni sporočala pravilnih podatkov o vzdrževanem družinskem članu. Iz navedene obrazložitve izhaja, da sporna sredstva niso bila zasežena na podlagi sklepa o zasegu denarnega dobroimetja z dne 5. 8. 2014, pač pa na podlagi izračuna upraviteljice o višini premalo zaseženih sredstev od prilivov na dolžničin račun v obdobju od oktobra 2015 do aprila 2016. Pritožnica navedenemu izračunu nasprotuje.

8. Zakon določa postopanje sodišča proti banki, kadar ta ne ravna po sklepu o zasegu denarnega dobroimetja na dolžnikov račun (drugi odstavek 394. člena v zvezi s tretjim odstavkom 393. člena ZFPPIPP). V takem primeru sodišče naloži banki, da v dobro fiduciarnega denarnega računa upravitelja plača vse zneske, ki jih ni odtegnila in izplačala po tem sklepu. Upravitelj pa le izvaja nadzor in o vsaki kršitvi mora obvestiti sodišče (peti odstavek 393. člena ZFPPIPP).

9. V konkretnem primeru je stečajna upraviteljica sodišče v okviru nalog nadzora obvestila, da dolžnica ni bila upravičena do omejitve zneska prejemkov, ki spadajo v stečajno maso, za enega vzdrževanega družinskega člana, smiselno torej, da sklep o zasegu denarnega dobroimetja temelji na neresničnih podatkih o vzdrževanem družinskem članu. O tem, da je zato dolžnica dolžna vrniti v stečajno maso preveč prejeta denarna sredstva v skupnem znesku 804,00 EUR ali o tem, da je banka za ta znesek dolžna obremeniti račun dolžnice, sodišče pred izvršenim prenosom sredstev na fiduciarni račun upraviteljice, ni odločalo. Zato pritožbeno sodišče pritrjuje dolžnici, da ji je bila s tem kršena pravica do izjave. Razlogi sodišča prve stopnje, s katerimi ugotavlja, da je glede spornega prenosa sredstev iz transakcijskega računa dolžnice na fiduciarni račun upraviteljice, pomembno le dejstvo, da je dolžnici vsak mesec ostal minimalni znesek plače oziroma po spremembi ZFPPIPP 600,95 EUR, za presojo dolžničine zahteve za vrnitev sredstev niso pomembni. Tudi če je bila dolžnica neupravičeno obogatena ali če je s prikrivanjem dejstev oškodovala stečajno maso, ji denarja z njenega računa ni mogoče zarubiti v korist stečajne mase brez ustrezne sodne odločbe. Sicer ji je kršena pravica do sodnega varstva. Zato je v konkretnem primeru pomembno le dejstvo, da je banka z računa dolžnice prenesla denarna sredstva na fiduciarni račun brez ustrezne sodne odločbe, ki bi ji to nalagala. Tega sodišče prve stopnje pri zavrnitvi zahteve dolžnice ni ustrezno upoštevalo.

10. Za denarna sredstva iz naslova vrnjene dohodnine, ki bi jih morala FURS nakazati na dolžničin transakcijski račun, z odločbo pa je terjatve dolžnice do FURS pobotalo s terjatvami FURS do prispevkov od nagrade upraviteljici, pa pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da zahteva ni utemeljena in sicer iz razloga, ker ta sredstva v stečajno maso niso bila niti nakazana. Če je dolžnica odločbi FURS o pobotu nasprotovala, bi se morala zoper njo pritožiti in zahtevati razveljavitev odločitve o pobotu ter izplačilo na bančni račun. Tega pa ni storila in ker izplačilo zahteva sedaj iz stečajne mase, pritožba v tem delu, ne glede na ostale razloge sodišča prve stopnje, ni utemeljena.

11. Ker sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava ni ugotavljalo vseh relevantnih dejstev za odločitev o predlogu dolžnice, da se ji iz stečajne mase vrne znesek 804,00 EUR, ki ga je banka brez ustrezne odločbe prenakazala iz njenega na transakcijski račun upraviteljice, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).