Jedro

Po 1. odstavku 339. člena ZPP je bistvena kršitev določb pravdnega postopka podana le, če sodišče med postopkom ni uporabilo kakšne določbe tega zakona ali jo je uporabilo nepravilno, pa bi lahko to vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe. Kako bi izvedba dokaza (z zaslišanjem toženca) lahko vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe, pa toženec v pritožbi ne pove (iz pritožbene trditve, da bi, če bi bil zaslišan, lahko pojasnil, zakaj vtoževane terjatve ne dolguje, izhaja, da razlogov neobstoja vtoževane terjatve sploh ni navajal in posledično tega niti ni mogoče dokazovati).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da ostane v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 153534/2010 z dne 10. 11. 2010 v 1. in 3. odstavku izreka za plačilo 17.712,15 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 11. 2010 dalje in 47,31 EUR izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 11. 2010 dalje (točka I. izreka), v preostalem delu pa. sklep o izvršbi razveljavilo in tožbeni zahtevek zavrnilo (točka II. izreka). Odločilo je še, da je toženec tožnici v 15 dneh dolžan povrniti pravdne stroške v znesku 1.696,05 EUR s pripadki v primeru zamude (točka III. izreka).

2. Zoper sodbo se (točki I in III. izreka) iz vseh pritožbenih razlogov, naštetih v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), to je zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi zmotne uporabe materialnega prava pritožuje toženec s predlogom, da pritožbeno sodišče sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi navaja, da toženec ni bil zaslišan kljub ugotovitvi, da se le-ta iz subjektivnih (zdravstvenih) razlogov naroka, na katerem naj bi bil zaslišan, ni mogel udeležiti. Dejansko stanje je zato nepopolno ugotovljeno. Ne drži niti ugotovitev, da naj bi toženec ne ugovarjal, da. Z neizvedbo dokaza (z zaslišanjem toženca) je bilo poseženo v toženčevo pravico do ustreznega pravnega varstva in do izjave v predmetnem postopku. Zato je sodba nezakonita.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi vse odločilne dejanske okoliščine pravilno in popolno ugotovilo, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri odločanju pa ni zagrešilo niti kakšne zatrjevane niti kakšne uradoma upoštevne bistvene kršitve postopkovnih določb 339. člena ZPP (uradoma upoštevne kršitve pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP so naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP).(1) Ker ima izpodbijana sodba o vseh odločilnih dejstvih ne le obširne jasne in skladne, temveč tudi povsem prepričljive in življenjsko sprejemljive razloge, se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju na razloge sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi tudi sklicuje.

5. Po drugem odstavku 350. člena ZPP sodišče druge stopnje preizkusi sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi.(2) Ne le, da je neutemeljen pritožbeni očitek o nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja, ker da sodišče ni zaslišalo toženca (kot stranke) zaradi nesubstanciranosti(3) tega dokaznega predloga. Naveden pritožbeni očitek je neutemeljen tudi v smislu zatrjevanih procesnih kršitev. Po prvem odstavku 339. člena ZPP je namreč bistvena kršitev določb pravdnega postopka podana le, če sodišče med postopkom ni uporabilo kakšne določbe tega zakona ali jo je uporabilo nepravilno, pa bi lahko to vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe. Kako bi izvedba dokaza (z zaslišanjem toženca) lahko vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe, pa toženec v pritožbi ne pove (iz pritožbene trditve, da bi, če bi bil zaslišan, lahko pojasnil zakaj vtoževane terjatve ne dolguje, izhaja, da razlogov neobstoja vtoževane terjatve sploh ni navajal in posledično tega niti ni mogoče dokazovati). Povsem deplasirane (in s tem neutemeljene) pa so pritožbene trditve, da je bilo z neizvedbo dokaza (z zaslišanjem toženca) poseženo v toženčevo pravico do ustreznega pravnega varstva in do izjave v predmetnem postopku ter da je zato je sodba nezakonita, saj je jasno da neizvedba dokazov ne predstavlja niti posega v pravico do pravnega varstva niti posega v pravico do izjave v postopku.

6. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 353. člena ZPP tožničino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo v dejanskem in pravnem pogledu pravilno izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

7. Ker tožnik s pritožbo ni uspel, ni upravičen do povrnitve stroškov pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. in 165. člena ZPP), odločitev o tem pa je obsežena v izreku o zavrnitvi njegove pritožbe.

(1) Po po uradni dolžnosti sodišče druge stopnje pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena tega zakona in na pravilno uporabo materialnega prava;

(2) Podčrtalo pritožbeno sodišče;

(3) Nenavedbe dejstev, ki naj bi se z izvedbo dokaza dokazovale;