Jedro

Iz izpodbijanega sklepa in iz podatkov v upravnem spisu izhaja, da je organ za BPP v postopku po uradni dolžnosti pridobil podatke o premoženjskem stanju tožnice in njenih družinskih članov. Drugih dejstev, ki so po določbi prvega odstavka 49. člena ZBPP pravno relevantne, pa sploh ni ugotavljal. Organ tudi ni ravnal v skladu s četrtim odstavkom istega člena, saj pred izdajo izpodbijanega sklepa ni upošteval določb zakona o spremembi okoliščin in neupravičeno prejeti pravni pomoči. Navedene določbe zavezujejo pristojni organ, da okoliščine, določene v 49. členu ZBPP, ugotovi po izvedenem ugotovitvenem postopku (42. člen ZBPP), upravičencu pa dajejo možnost, da s pristojnim organom sklene pisni dogovor o načinu plačila (43. člen ZBPP). Izpodbijani sklep je bil zato po presoji sodišča izdan vsaj preuranjeno.

Izrek

Tožbi se ugodi, sklep Okrožnega sodišča v Kopru št. Bpp 213/2008 z dne 7. 10. 2014 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je toženka odločila, da je tožnica dolžna v roku 15 dni od prejema tega sklepa na TRR račun, naveden v sklepu, plačati znesek 3.190,37 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi denarnimi obrestmi od poteka 15 dnevnega roka do plačila (točka I. izreka). V II. točki izreka pa je toženka ugotovila, da je vračilo začasno založenih sredstev iz naslova prejete brezplačne pravne pomoči prihodek proračuna Republike Slovenije.

Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je toženka na podlagi podatkov v zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani P 1578/2006-IV ugotovila, da je postala sodba P 1578/2006-IV z dne 30. 9. 2009, s katero je bil zahtevek tožnice (upravičenke do Bpp) v celoti zavrnjen, pravnomočna 18. 8. 2010, ko je bila s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1720/2010, zavrnjena tožničina pritožba. Iz naslova brezplačne pravne pomoči, ki je bila tožnici v navedeni pravdni zadevi odobrena z odločbo toženke Bpp 213/2008 z dne 20. 3. 2008, ki je postala pravnomočna dne 14. 5. 2008, pa so bili po sklepu toženke Bpp 213/2008 z dne 6. 10. 2009 poravnani stroški odvetniških storitev v višini 3.190,37 EUR.

Toženka je zato, ker je odločba o dodelitvi brezplačne pravne pomoči tožnici postala pravnomočna pred 1. 9. 2008, ko je bila z Zakonom o spremembah in dopolnitvah ZBPP (U.l. RS, št. 23/08) uveljavljena sprememba 49. člena ZBPP, pri odločanju uporabila 49. člen ZBPP, ki je veljal pred spremembo. Zato je toženka ponovno preverjala finančno in premoženjsko stanje tožnice za obdobje enega leta po pravnomočnosti že navedene sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani torej za obdobje od 1. 5. 2011 do 18. 8. 2011. Na podlagi opravljenih poizvedb pa je ugotovila, da je tožnica v tem obdobju prejela skupno 4.717,59 EUR neto plače, 581,71 EUR regresa, 617,31 EUR otroških dodatkov in 509,15 EUR nadomestil preživnine (skupno 6.425,76 EUR), ki se v skladu s 1., 4. in 8. točko prvega odstavka 12. člena Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) štejejo v lastni dohodek in regres, ki se v skladu z prvim odstavkom 23. člena ZBPP tudi upošteva pri izračunu povprečnega mesečnega dohodka. Povprečni mesečni dohodek tožnice tako znaša 2.007,17 EUR. Ker tožnica živi v skupnem gospodinjstvu z dvema mladoletnima hčerkama, ki ju je dolžna preživljati, znaša v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZBPP povprečni mesečni dohodek na člana tožničine družine 669,05 EUR. Navedeni znesek pa presega 2-kratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki je v letu 2011 znašal 461,22 EUR.

Ob upoštevanju navedenega toženka zaključuje, da se je tožnici finančno oziroma premoženjsko stanje v enem letu po pravnomočnosti sodbe v zadevi, za katero ji je bila dodeljena BPP, spremenilo tako, da ne bi bila več upravičena do brezplačne pravne pomoči in v tem obdobju ne izpolnjuje več finančnega pogoja za dodelitev BPP.

Tožnica v tožbi navaja, da je eno leto po pravnomočnosti zadeve, za katero je bila upravičena do BPP, pričelo teči 19. 8. 2011 in ne kot je navedeno v izpodbijanem sklepu (od 13. 5. 2011). Napačno je naveden tudi njen naslov. Toženki očita, da v izpodbijanem sklepu navaja tudi njeno sedaj že pokojno mamo, ki ni živela v skupnem gospodinjstvu s tožnico. Meni, da je po 14. členu ZBPP od njenega dohodka treba odšteti nadomestilo preživnine in otroški dodatek. Zato bi morala toženka od zneska 6.425,76 EUR odšteti 1.126,46 EUR in znesek, ki ga je tožnica prejela s prodajo avtomobila (1.800,00 EUR). Pri odločanju bi morala toženka upoštevati le znesek 3.499,30 EUR. Toženki očita, ker stroškov v višini 3.190,37 EUR, ki so ji z izpodbijanim sklepom naloženi v plačilo, ni izterjala od nasprotne stranke. Meni tudi, da je zato, ker je začela toženka s preverjanjem tožničinega premoženjskega stanja šele v letu 2014, njen zahtevek za povračilo zastaran. Iz navedenih razlogov vlaga tožbo in sodišču smiselno predlaga, da ji ugodi in izpodbijani sklep odpravi.

Toženka v odgovoru na tožbo pojasnjuje, da je v skladu z 20. členom Zakona o socialno varstvenih prejemkih upoštevala obdobje treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge, torej obdobje od 1. 5. 2011 do 18. 8. 2011, kar dejansko pomeni obdobje za maj, junij in julij 2011. Sama napaka v naslovu tožnice po mnenju toženke na pravilnost odločitve ne more vplivati. Zatrjuje, da pri izračunu povprečnega mesečnega dohodka ni upoštevala tožničine matere, čeprav jo je v izpodbijanem sklepu navedla in niti zneska, ki ga je tožnica prejela za prodani avto. Tožnici pojasnjuje, da za izterjavo izplačane brezplačne pravne pomoči od nasprotne stranke, ker tožnica z zahtevkom ni uspela, toženka nima pravne podlage. Glede ostalih tožbenih ugovorov pa toženka vztraja pri utemeljitvi navedeni v izpodbijanem sklepu. Ker velja za terjatve, ki temeljijo na sodnih odločbah 10 letni splošni zastaralni rok, je neutemeljen tudi tožbeni ugovor zastaranja terjatve.

Tožba je utemeljena.

V obravnavanem primeru je toženka utemeljila izpodbijani sklep na določbi 49. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki je veljal v času izdaje odločbe o odobritvi brezplačne pomoči tožnici, ker je le-ta postala pravnomočna pred uveljavitvijo spremembe navedenega določila. Tožnica se z izpodbijano odločitvijo ne strinja tudi zato, ker meni, da toženka ni pravilno ugotovila njenega mesečnega dohodka oziroma mesečnega povprečnega dohodka na člana družine.

Po presoji sodišča je v obravnavanem primeru pravilno stališče toženke, da je pri odločanju o povračilu stroškov, ki so bili tožnici izplačani iz naslova brezplačne pravne pomoči, treba uporabiti predpis, ki je veljal ob odobritvi take pomoči. Po določilu 49. člena ZBPP, ki ga je toženka uporabila, pa upravičenec do brezplačne prave pomoči, ki v postopku ni uspel, ni dolžan povrniti stroškov, ki so bili izplačani iz naslova brezplačne pravne pomoči, razen, če se njegovo finančno oziroma premoženjsko stanje v enem letu po pravnomočnosti odločbe, s katero je bil postopek, za katerega je bila odobrena brezplačna pravna pomoč, konča tako spremeni, da bi zmogel delno ali v celoti povrniti stroške brez obresti, ki so bili izplačani iz naslova brezplačne pravne pomoči (npr. sprejem dediščine, darila, spremembe zaposlitve, dobitek pri igri na srečo (prvi odstavek)). V drugem odstavku istega člena je določeno, da je upravičenec v obdobju iz prvega odstavka dolžan ravnati skladno z 41. členom tega zakona. Če pristojni organ za BPP ugotovi, da so nastopile okoliščine iz prvega odstavka tega člena, pa ravna po določbah tega zakona o spremembi okoliščin in neupravičeno prejeti pravni pomoči (četrti odstavek).

Iz izpodbijane odločbe in iz podatkov v predloženem spisu, izhaja, da je pristojni organ za BPP v postopku izdaje izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti pridobil podatke o premoženjskem stanju tožnice in njenih družinskih članov. To pa pomeni, da vseh dejstev, ki so po določbi prvega odstavka 49. člena ZBPP sploh ni ugotavljal. Pristojni organ ni ravnal niti v skladu s četrtim odstavkom istega člena, saj pred izdajo izpodbijanega sklepa ni upošteval določb zakona o spremembi okoliščin in neupravičeno prejeti pravni pomoči. Navedene določbe zavezujejo pristojni organ, da okoliščine določene v 49. členu ZBPP, ugotovi po izvedenem ugotovitvenem postopku (42. člen ZBPP), upravičencu pa dajejo možnost, da s pristojnim organom sklene pisni dogovor o načinu plačila (43. člena ZBPP).

Zaradi v predhodni točki ugotovljenih nepravilnosti, je po presoji sodišča izpodbijana odločitev toženke vsaj preuranjena. Ker toženka dejstev in okoliščin o tem ali se je finančno oziroma premoženjsko stanje tožnice, v obdobju enega leta po pravnomočnosti odločbe, s katero je bil pravdni postopek, v katerem tožnica ni uspela, ni ugotavljala v skladu s četrtim odstavkom 49. člena ZBPP, je s tem kršila tudi pravila postopka (prvi odstavek 9. člena in prvi odstavek 138. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, ZUP), na katera jo napotuje drugi odstavek 34. člena ZBPP. Poleg tega pa v postopku izdaje izpodbijanega sklepa sploh ni ugotavljala ali se je finančno oz. premoženjsko stanje tožnice v navedenem obdobju tako spremenilo, da bi tožnica zmogla v celoti povrniti stroške, ki so ji bili izplačani iz naslova brezplačne pravne pomoči. Brez teh dejstev namreč po 49. členu ZBPP niso izpolnjeni pogoji za povračilo stroškov izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči. Glede na vse navedeno je sodišče tožbi ugodilo in je izpodbijani slep odpravilo po 2., 3. in 4. točki prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Toženka, ki ji je zadeva vrnjena v ponoven postopek po tretjem odstavku 64. člena ZUS-1, bo morala v skladu z določbo četrtega odstavka istega člena izdati nov akt.