Jedro

Tožnik v tožbi ne navaja ugovorov, s katerimi bi uveljavljal spremenjeno dejansko stanje ali pravno podlago, ki naj bi nastopila po odločanju o BPP z odločbo št. Bpp 278/2016. Ko oporeka pravilnosti ugotovitev glede zapletenosti oziroma kompleksnosti pravdne zadeve, s katerimi je toženka utemeljila odločbo št. Bpp 278/2016, tožnik ugovarja pravilnosti in zakonitosti navedene pravnomočne odločbe, ki pa ni predmet presoje v tem upravnem sporu.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. S sklepom, št. Bpp 19/2017 z dne 30. 1. 2017, je toženka zavrgla dne 13. 1. 2017 vloženo prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v zvezi s pravdnim postopkom, ki se pred Okrožnim sodiščem v Kopru vodi pod št. IV P 189/2016. 2. Iz obrazložitve sklepa je razvidno, da je toženka ugotovila, da je bilo o prošnji tožnika za dodelitev BPP za isti postopek, to je ponovljeni pravdni postopek, voden pod št. IV P 189/2016, odločeno že z odločbo, št. Bpp 278/2016 z dne 18. 5. 2016, in sicer je bila prošnja zavrnjena; navedena odločba je postala pravnomočna 8. 7. 2016. Po pregledu zadeve toženka ugotavlja, da se dejansko stanje od njenega zadnjega odločanja z omenjeno odločbo ni v ničemer spremenilo. V vmesnem času pravdno sodišče ni opravilo nobenih procesnih dejanj oziroma je šele razpisalo glavno obravnavo. Iz navedenega izhaja, da se niti dejanska niti pravna podlaga za odločanje nista spremenili. Zato je toženka ponovno zahtevo tožnika za dodelitev BPP na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) zavrgla.

3. Tožnik s tožbo v tem upravnem sporu izpodbija odločbo (pravilno: sklep) toženke, št. Bpp 19/2017 z dne 30. 1. 2017. Navaja, da zaradi nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja v zadevi ni bilo pravilno odločeno in je tako ostal brez pravnega varstva. Vztraja, da v ponovnem postopku odločanja o preživnini nujno potrebuje BPP. Glede na to, da je bila zadeva že dvakrat na višjem sodišču, se mu zdi očitno, da gre za zapleten postopek z zapletenimi dejanskimi in pravnimi vprašanji, in je zato nujno potrebna dodelitev odvetnika. Dodatno pojasnjuje, da mu je bila v prvotni pravdni zadevi odobrena BPP in bi šlo v ponovnem postopku le za podaljšanje BPP, kar toženka z izpodbijanim sklepom zavrača. Čeprav je dostavil vse potrebne dokumente in izjave, je toženka njegovo vlogo za BPP neupravičeno, v nasprotju z obstoječo sodno prakso zavrnila. Tožnik sodišče prosi, naj od sodnice, ki vodi postopek IV P 189/2016, pridobi mnenje, ali tožnik v navedeni pravdni zadevi potrebuje strokovno pomoč odvetnika. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi, odpravi izpodbijani akt in toženki naloži, da tožniku dodeli uveljavljano BPP.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Obravnavana tožba je vložena zaradi odprave sklepa toženke, št. Bpp 19/2017 z dne 30. 1. 2017. Predmet presoje v tem sporu je torej pravilnost in zakonitost navedenega sklepa. Ta temelji na 4. točki prvega odstavka 129. člena ZUP, ki se v zadevi uporablja v skladu z drugim odstavkom 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in po kateri se zahteva (v konkretnem primeru prošnja za BPP) s sklepom zavrže, če je bilo o isti upravni zadevi že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice ali so ji bile naložene kakšne obveznosti, kot tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo. Za odločitev o obravnavani tožbi je tako pomembno (le), ali (je toženka pravilno ugotovila, da) so izpolnjeni navedeni zakonski pogoji za izdajo sklepa o zavrženju tožnikove 13. 1. 2017 vložene prošnje za dodelitev BPP v zvezi s pravdnim postopkom, vodenim pod št. IV P 189/2016. 6. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa in spisov, ki jih je predložila toženka, je razvidno, da je v pravdnem postopku, na katerega se nanaša tožnikova prošnja, Okrožno sodišče v Kopru razsodilo s sodbo št. IV P 26/2015 z dne 2. 11. 2015. Višje sodišče v Kopru je s sodbo in sklepom z dne 22. 3. 2016 pritožbi nasprotne stranke deloma ugodilo, prvostopenjsko sodbo deloma razveljavilo in v tem delu zadevo vrnilo v novo sojenje. Tožnik je nato vložil prošnjo za dodelitev BPP za ponovljeni pravdni postopek, ki se vodi pod št. IV P 189/2016; ta prošnja je bila zavrnjena z odločbo toženke, št. Bpp 278/2016 z dne 18. 5. 2016, ki je postala pravnomočna 8. 7. 2016. Navedenih ugotovitev tožnik niti ne prereka. Glede na povedano je toženka imela podlago, da je njegovo ponovno, 13. 1. 2017 vloženo prošnjo za isti ponovljeni pravdni postopek z izpodbijanim sklepom zavrgla. Tožnik v tožbi ne navaja ugovorov, s katerimi bi uveljavljal spremenjeno dejansko stanje ali pravno podlago, ki naj bi nastopila po odločanju o BPP z odločbo št. Bpp 278/2016. Ko oporeka pravilnosti ugotovitev glede zapletenosti oziroma kompleksnosti pravdne zadeve, s katerimi je toženka utemeljila odločbo št. Bpp 278/2016, tožnik ugovarja pravilnosti in zakonitosti navedene pravnomočne odločbe, ki pa ni predmet presoje v tem upravnem sporu. Te ugovore bi moral tožnik uveljavljati v postopku dodelitve BPP pod št. Bpp 278/2016 oziroma s pravnimi sredstvi zoper zavrnilno odločbo, izdano v omenjenem postopku. Na odločitev o tožbi zoper sklep, št. Bpp 19/2017 z dne 30. 1. 2017, pa takšni ugovori in v zvezi z njimi predlagani dokazi ne morejo vplivati. Če se bosta za odločanje relevantno dejansko stanje ali pravna podlaga spremenila, pa ima tožnik možnost vložiti novo prošnjo za dodelitev BPP.

7. Po navedenem je sodišče tožbo v tem upravnem sporu na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo, saj je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega sklepa pravilen in je izpodbijani sklep pravilen in utemeljen na zakonu.

8. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave. Za izdajo izpodbijanega sklepa pomembnih ugotovitev toženke, ki temeljijo na pravilno presojenih spisih zadeve, tožnik konkretizirano ni prerekal (prvi odstavek 59. člena ZUS-1). Dokazi, s katerimi utemeljuje ugovore o nepravilnosti pravnomočne odločbe št. 278/2016, pa, kot rečeno, na odločitev v tem upravnem sporu ne morejo vplivati (glej tudi 2. alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

9. V zvezi s tožnikovim predlogom, da se ga oprosti plačila sodne takse in stroškov v tej zadevi, sodišče dodaja, da se ob uporabi četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) sodna taksa v tem upravnem sporu ne plača. Oprostitev plačila morebitnih drugih stroškov sodnega postopka, če seveda sploh nastanejo, pa je treba uveljavljati s prošnjo za dodelitev BPP po postopku, predpisanem z ZBPP.