Jedro

Ni pomemben čas, ko je bilo mnenje izvedenca dejansko izdelano in je tožena stranka zanj izvedela, temveč je pomembno, ali bi tožena stranka ta dokaz lahko predlagala že v prejšnjem postopku ali ne.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za obnovo postopka tožene stranke. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in prvostopni sklep potrdilo.

Proti sklepu sodišča druge stopnje je vložila revizijo tožena stranka, zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka na drugi stopnji in zmotne uporabe materialnega prava. V reviziji trdi, da dokaza z izvedenskim mnenjem FAGG ni mogla predložiti prej. Sodišče namreč tožene stranke ni pozvalo, naj predlaga svojega izvedenca. Le v takem primeru bi se tožena stranka angažirala in poiskala najbolj ustreznega izvedenca sama. Toženec niti ni vedel, kam naj se obrne. Sam je sicer geodet, ki pozna razmere, in je zato tudi ves čas trdil, da posedenja v konkretnem primeru ni bilo. Ne strinja se z mnenjem v prejšnjem postopku postavljenega izvedenca in predlaga, da vrhovno sodišče razveljavi izpodbijani sklep in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo in nasprotni stranki, ki je nanjo odgovorila (tretji odstavek 390. člena zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Tožeča stranka predlaga, da vrhovno sodišče revizijo zavrne kot neutemeljeno.

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče uvodoma ugotavlja, da je na podlagi tretjega odstavka 385. člena ZPP vezano na dejanske ugotovitve, na prvi in drugi stopnji. Poleg tega v revizijskem postopku zoper sklep o obnovi postopka ne sme upoštevati tistih ugovorov, ki izpodbijajo dokazno oceno dokazov, ki so bili izvedeni v prejšnjem že pravnomočno končanem postopku.

Revizijsko sodišče nadalje ugotavlja, da sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili 9. točko 421. člena zakona ZPP. Sodišče druge stopnje je obširno odgovorilo toženi stranki, zakaj mnenja FAGG iz januarja 1994 ni mogoče upoštevati kot nov dokaz v obnovitvenem postopku. Sodišče druge stopnje pravilno ugotavlja, da ni pomemben čas, ko je bilo to mnenje dejansko izdelano in je tožena stranka zanj izvedela, temveč je pomembno, ali bi tožena stranka ta dokaz lahko predlagala že v prejšnjem postopku ali ne. Ob ugotovitvi obeh sodišč, da je tožena stranka imela možnost predlagati izvedbo tega dokaza v postopku pred pravnomočnostjo obravnavane zadeve, sta sodišči pravilno odločili, ko predlogu za obnovo postopka nista ugodili. Sklicevanje tožene stranke na pravno neukost ob dejstvu, da je imela strokovnega pooblaščenca in ob dejstvu, da je tudi sama poznavalec stroke, ki naj bi bila predmet novega izvedenskega mnenja, ni pravno odločilno (2. odstavek 422. člena ZPP).

Ker revizijsko sodišče tudi ni ugotovilo nobene druge procesne kršitve (10. točka drugega odstavka 354. člena ZPP), pa tudi nobene materialnopravne kršitve, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (393. člen ZPP).

Izrek o stroških revizijskega postopka je odpadel, ker tožena stranka z revizijo ni uspela, tožeča stranka pa ni priglasila stroškov odgovora.