Jedro

Dolžnik priznava, da je svojo obveznost iz izvršilnega naslova izpolnil le delno, sicer v večji meri, s tem ko je pretežni del parcel št. 490/1 in 490/38 izročil v posest upniku. Iz vsebine izvršilnega naslova, ki je podlaga predmetnemu izvršilnemu postopku in veže tako izvršilno sodišče kot tudi stranki izvršilnega postopka, pa jasno izhaja, da mora dolžnik parceli št. 490/1 in 490/38, obe k.o. S., katerih izključni lastnik je upnik, v celoti izročiti upniku v izključno posest.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor in predlog dolžnika za odlog izvršbe z dne 11.11.2004. Hkrati je sodišče prve stopnje dolžniku naložilo, da v roku 8 dni upniku povrne nadaljnje stroške izvršilnega postopka v višini 55.120,00 SIT.

Zoper sklep se pritožuje dolžnik preko pooblaščenke iz vseh pritožbenih razlogov iz 1. odst. 338. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ. Pritožbenemu sodišču predlaga, da ugovoru in predlogu za odlog izvršbe ugodi, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi navaja, da je šele iz sklepa izvedel, da je upnik podal odgovor na ugovor, saj mu ga sodišče ni vročilo in se o njem ni mogel izjasniti. S tem je sodišče kršilo načelo kontradiktornosti in bi že iz tega razloga bilo potrebno izpodbijani sklep razveljaviti. Navedbe upnika v odgovoru ne držijo. Upnik ima v posesti celotno območje, razen označenega dela, kot izhaja iz karte in čeprav sodišče prve stopnje razlaga, da ne gre za dve ločeni enoti, v naravi to dejansko predstavlja dve ločeni enoti. Upnik ima kot rečeno celotno območje v posesti, obdeluje njivo in sadovnjak, posekal je tudi drevesa v sadovnjaku. Navajanje, da ima upnik na zemljišču le soposest je neresnična. Dolžnik namreč na del označen z rjavo barvo ni stopil že več kot leto dni. Prav tako so neresnične navedbe, da upnik zaradi tega postopka na zemljišču ne more izdelati parkirišča. Iz listin, predloženih v postopku, namreč jasno izhaja, da na tem zemljišču ni dovoljena gradnja objekta kot je parkirišče. Glede zavrnitve predloga za odlog izvršbe pa dolžnik navaja, da je sodišče prve stopnje tudi to odločitev oprlo na trditve upnika iz odgovora na ugovor, ki ga dolžnik ni prejel. Dolžnik meni, da je sodišče prve stopnje napačno presodilo razloge za odlog.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeni očitek sodišču prve stopnje, da je kršilo načelo kontradiktornosti v postopku, ni utemeljen. S tem ko je bil odgovor upnika na ugovor dolžnika dolžniku vročen šele hkrati s sklepom o zavrnitvi ugovora, sodišče ni kršilo pravil izvršilnega postopka, niti to ni moglo vplivati na pravilnost odločitve o ugovoru.

Dolžnik tako v ugovoru kot v pritožbi sam priznava, da je svojo obveznost iz izvršilnega naslova izpolnil le delno, sicer v večji meri, s tem ko je pretežni del parcel št. 490/1 in 490/38 izročil v posest upniku. Iz vsebine izvršilnega naslova (sodba Okrajnega sodišča v Idriji z dne 10.7.2003, opr.št. P 4/2003 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru z dne 5.5.2004, opr.št. I Cp 987/2003), ki je podlaga predmetnemu izvršilnemu postopku in veže tako izvršilno sodišče kot tudi stranki izvršilnega postopka, pa jasno izhaja, da mora dolžnik parceli št. 490/1 in 490/38, obe k.o. S. I., katerih izključni lastnik je upnik, v celoti izročiti upniku v izključno posest. Ker torej dolžnik svoje nedenarne obveznosti ni izpolnil tako, kot mu nalaga izvršilni naslov, je sodišče prve stopnje povsem pravilno ugotovilo, da je njegov ugovor neutemeljen in ga kot takega zavrnilo.

Kot je navedlo že sodišče prve stopnje, morata biti za odlog izvršbe kumulativno podana dva pogoja, ki sta določena v 71. členu ZIZ. To sta splošni pogoj, da obstaja verjetnost, da bi dolžnik s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo škodo, ki je večja od škode, ki zaradi odloga lahko nastane upniku in eden od posebnih pogojev, ki so našteti v 1. do 9. točki prvega odstavka 71. člena ZIZ. Sodišče pa sme na predlog dolžnika odložiti izvršbo tudi v drugih primerih, ko so za to podani posebno upravičeni razlogi, vendar najdlje za tri mesece in le enkrat (drugi odstavek 71. člena ZIZ). Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje, da dolžnik ni izkazal zahtevanih zakonskih pogojev za odlog izvršbe in se v izogib ponavljanju tudi v celoti sklicuje nanje.

Glede na navedeno je bilo potrebno izpodbijani sklep potrditi, pritožbo dolžnika pa zavrniti kot neutemeljeno (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Zaradi neuspeha pritožbe bo moral pritožnik kriti sam svoje stroške pritožbenega postopka(prvi odstavek 165. člena ZPP in 154. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).