Jedro

Vpis v register sklepa o zmanjšanju osnovnega kapitala delniške družbe je konstitutivne narave. Zato je delež mogoče izplačati delničarjem šele po vpisu sklepa v register.

Izrek

Tožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

SDK v Republiki Sloveniji, Podružnica Celje, ekspozitura ... je z odločbo št. 24000-002/93-020 z dne 16.4.1993 zavrnila 98 nalogov za izplačilo dela ustanovnih deležev v skupnem znesku 4.580.583,40 Sit, ki jih je predložila tožeča stranka.

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožeče stranke. Enako kot prvostopna SDK je zavzela stališče, da je zmanjšanje osnovnega kapitala dejstvo, ki ga je treba vpisati v sodni register, ker bistveno vpliva na obseg odgovornosti podjetja v pravnem prometu. Vpis je konstitutivnega značaja, z njim se ustanovi novo pravno razmerje.

Tožeča stranka zahteva s tožbo odpravo te odločbe. Navaja, da je izpodbijana odločba nezakonita, ker ne navaja predpisa, na katerega opira svoje stališče, da je vpis znižanja osnovnega kapitala konstitutivnega pomena. Zakon o podjetjih šteje kot konstitutiven samo vpis ustanovitve podjetja, o ostalih vpisih glede tega nima nobene določbe, prav tako ne zakon o postopku za vpis v sodni register. Zato meni, da je zakonodajalec prepustil to vprašanje notranji ureditvi v delniški družbi. Tožeča stranka je to uredila v 86.čl. statuta tako, da se sklep o znižanju delniške glavnice lahko izvede po priglasitvi v registerskem sodišču. Postopek za varstvo upnikov ni bil potreben, ker tožeča stranka še ni poslovala in upnikov še ni imela. Sklicuje se na določbo 394.čl. zakona o gospodarskih družbah, ki ureja prenehanje delniške družbe po skrajšanem postopku in na način vpisa sprememb ustanovnega kapitala, čemur so prilagojeni obrazci, v katere se vpiše datum pogodbe ali sklepa, ne pa datum vpisa v register. Končno omenja, da ima pravni interes na ugotovitvi nezakonitosti izpodbijane odločbe, čeprav je med tem sodišče že izdalo sklep o vpisu znižanja ustanovnega kapitala in so bili nalogi za plačilo izvršeni.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vstraja pri svoji odločbi in predlaga, da sodišče zavrne tožbo kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

Zakon o podjetjih (ZP Ur.l. SFRJ št. 77/88 - 61/90), ki se je uporabljal na podlagi 4.čl. Ustavnega zakona za izvedbo temeljne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije do uveljavitve zakona o gospodarskih družbah ( Ur.l. št. 30/93), ni imel posebnih določb o zmanjšanju osnovnega kapitala delniških družb in spričo tega tudi ni neposredno vseboval odgovora na vprašanje, ali je sklep sodnega registra o vpisu zmanjšanja osnovnega kapitala konstitutivne ali deklaratorne narave. Zato tožbeni očitek, da izpodbijana odločba ne navaja členov, iz katerih izhaja njeno stališče o konstitutivni naravi registrskega sklepa o vpisu zmanjšanja osnovnega kapitala, ni utemeljen. Pravno naravo takega registrskega sklepa je treba ugotoviti z razlago predpisov. Tudi tožeča stranka soglaša a stališčem, da je zmanjšanje osnovnega kapitala delniške družbe dejstvo, ki mora biti vpisano v sodni register. Velikost osnovnega kapitala vpliva na obseg odgovornosti delniške družbe in pomeni zato enega od temeljnih podatkov o družbi, ki so razvidni iz registra. Velikost osnovnega kapitala, oziroma osnovne glavnice, kot se je izražal ZP, ni bila v celoti v dispoziciji strank; najmanj, na kar je moralo paziti sodišče po uradni dolžnosti, je bil najmanjši znesek osnovne glavnice, določen z zakonom. Zato je moralo registrsko sodišče presoditi zakonitost priglašenega vpisa za zmanjšanje osnovne glavnice. To je zadosten razlog za stališče, da je vpis zmanjšanja osnovne glavnice konstitutiven. Ni mogoče dopustiti, da bi se opravila plačila, s katerimi bi se osnovna glavnica zmanjšala pod zakoniti minimum pred vpisom v register, saj bi sicer izvršeno plačilo povzročilo nezakonito stanje, ki mu vpis v register ne bi mogel slediti. Sklep o zmanjšanju osnovne glavnice ni zgolj interne narave, saj pomeni zmanjšanje jamstvenega kapitala in torej učinkuje tudi navzven. Iz tega izhaja stališče, da je vpis sklepa o zmanjšanju osnovne glavnice konstitutivne narave. To stališče potrjuje sedanja ureditev po Zakonu o gospodarskih družbah, ki v 349.čl. izrecno določa, da začne veljati zmanjšanje kapitala z vpisom v register. Pred začetkom veljavnosti pa seveda sklepa ni mogoče izvršiti.

Vse primerjave in analogije, na katere se sklicuje tožba, ne morejo spremeniti gornjega stališča. Za prenehanje družbe po skrajšanem postopku (394. do 398. čl. ZGD) prepisuje zakon stroge formalnosti. Gre za vprašanje, ki niti vsebinsko, niti formalno ni primerljivo z obranavano zadevo. Cesija, ki jo omenja tožba, pa sploh ni podvržena nobenemu vpisu v register, saj gre za pravni institut obligacijskega prava s katerim ni mogoče utemeljevati stališča o konstitutivnosti ali nekonstitutivnosti vpisa zmanjšanja osnovnega kapitala v sodnem registru.

Statut kot interno pravo tožeče stranke ne more spreminjati pravil, na katerih po zakonu temelji ureditev delniške družbe, zlasti ne more urejati zunanjih razmerij na način, ki zmanjšuje varnost pravnega prometa pod stopnjo, ki jo zagotavlja zakon. Zato se tožeča stranka ne more z uspehom sklicevati na 86.čl. svojega statuta.

Ugotovitev, da je vpis zmanjšanja osnovnega kapitala konstitutivne narave, velja za vse primere; ni mogoče sprejeti stališča, da bi se pravna narava tega vpisa ugotovljala vsakič posebej. Zato ni pomembno, ali je tožeča stranka že začela poslovati in ali je torej imela upnike ali ne.

Tožeča stranka se tudi neutemeljeno sklicuje na obrazce. Ti ne morejo vplivati na stališče o konstitutivnosti vpisa, ki temelji na vsebinskih razlogih.

Tožba ni utemeljena in jo je sodišče zavrnilo na podlagi določbe 2. odst. 42. čl. zakona o upravnih sporih v zvezi z 68. čl. zakona o službi družbenega knjigovodstva.