Jedro

Po določbah SPZ lahko solastnik razpolaga s svojo pravico brez soglasja drugih solastnikov. Lahko solastniški delež odsvoji, obremeni, kar pomeni, da solastniško razmerje na nepremičnini samo po sebi ne predstavlja ovire za prosto razpolaganje s tem premoženjem. V konkretnem primeru solastniškega deleža ni mogoče izključiti iz premoženja, ki se upošteva pri presoji izpolnjevanja finančnega kriterija za dodelitev BPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je organ za BPP zavrnil prošnjo tožnice za sestavo in vložitev revizije zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, I Cp 1258/2016 z dne 16. 11. 2016, v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, III P 869/2007 z dne 15. 9. 2015. V obrazložitvi je navedel, da je prejel vlogo tožnice za dodelitev BPP. Ob upoštevanju 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) je organ ugotavljal materialni položaj tožnice. V nadaljevanju je citiral določbe Zakona o socialnih varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) in določbe Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS). Po vpogledu v uradne evidence je ugotovil, da je tožnica do ½ solastnica št. dela stavbe 7 in št. dela stavbe 13, v stavbi št. 1919, k.o. a., kar v naravi predstavljata poslovna prostora 7 in 13 na naslovu ... Ljubljana. Ker gre za nepremičnini, kjer tožnica ne živi, ju je treba upoštevati kot premoženje glede na 17. člen ZUPJS. Iz podatkov GURS znaša, da je vrednost ½ obeh prostorov 128.083,31 EUR. Na tožničinem deležu je vknjiženih 9 hipotek, vse v zavarovanje terjatve upnika v izvršilnih postopkih in gre večinoma za terjatve A. do tožnice, skupna vrednost vseh hipotek znaša 6.163,09 EUR. Tožnica je v izjavi navedla, da z nepremičninama ne more razpolagati, česar pa organ ne more upoštevati (sodba Vrhovnega sodišča RS, X Ips 236/2013 z dne 10. 12. 2014). Iz predložene dokumentacije v spisu Bpp 1404/2016 izhaja, da sta bila deleža na solastnini v sodnem postopku določena, kar pomeni, da lahko tožnica s svojim deležem razpolaga glede na 66. člen Stvarnopravnega zakonika. Tudi obremenjenost nepremičnine s hipotekami ne vpliva na to, da se nepremičnina ne upošteva kot premoženje v postopku. Organ je tako od vrednosti nepremičnin odštel skupno vrednost hipotek. Vrednost premoženja znaša 121.920,22 EUR in presega premoženjski cenzus iz 27. člena ZSVarPre, tj. 14.042,88 EUR. Ne gre za izjemo po četrtem odstavku 27. člena ZSVarPre, prav tako pa na odločitev ne vpliva okoliščina, da je situacija za tožnico tako stresna, da ji povzroča zdravstvene težave. Organ je zato njeno prošnjo zavrnil. 2. Tožnica je v tožbi navedla, da nepremičnine ne zaseda ona, temveč A.A. in zato z njo ne razpolaga. Je brez sredstev za preživljanje in socialno ogrožena. Predlagala je, da sodišče odločbo odpravi, prosila pa je tudi za oprostitev plačila sodnih taks.

3. Toženka vsebinskega odgovora na tožbo ni podala, je pa poslala upravne spise.

4. Tožba ni utemeljena.

5. V obravnavanem primeru je sporna odločitev organa za BPP o zavrnitvi tožničine prošnje za dodelitev BPP za sestavo in vložitev revizije zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, I Cp 1258/2016 z dne 16. 11. 2016, v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, III P 869/2007 z dne 15. 9. 2015. 6. Sodišče sodi, da je izpodbijana odločba pravilna in utemeljena z na zakonu temelječimi razlogi, na katere se sodišče v izogib ponavljanju v celoti sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s tožbenimi navedbami pa še dodaja:

7. Po 13. členu ZBPP je do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka, oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke. 14. člen ZBPP določa način ugotavljanja materialnega položaja prosilca in njegove družine, pri čemer je v tretjem odstavku tudi določeno, da se ne glede na določbe prejšnjih dveh odstavkov pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca in njegove družine premoženje, s katerim prosilec in njegova družina dejansko ne morejo razpolagati, ne upošteva, če prosilec ali druge osebe izkažejo upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih prosilec ali njegovi družinski člani niso zakrivili po lastni volji. Prvi odstavek 27. člena ZSVarPre pa kot zakonsko določen limit višine premoženja, do katerega je oseba še upravičena pomoči iz naslova socialnovarstvenih prejemkov, določa 14.042,88 EUR.

8. Med strankama je nesporno, da je tožnica solastnica do ½ nepremičnin št. dela stavbe 7 in št. dela stavbe 13, v stavbi št 1919, k.o. a., v naravi poslovna prostora št. 7 in 13, na naslovu ... Ljubljana, v vrednosti 128.083,31 EUR, kjer tožnica in njeni družinski člani ne živijo. Nesporno je tudi, da so na njenem deležu vknjižene hipoteke v skupni vrednosti 6.163,09 EUR. Sporno pa je, ali lahko tožnica s tem premoženjem razpolaga, kar je - kot izhaja iz zgoraj citirane določbe 14. člena ZBPP - relevantna okoliščina v postopkih dodeljevanja BPP.

9. Kot je tožnici že obširno pojasnil organ za BPP, je glede pravnega standarda „možnost razpolaganja“ Vrhovno sodišče RS v sodbi, X Ips 236/2013 z dne 10. 12. 2014, navedlo, da ga je treba razumeti tako v okviru pravne upravičenosti do razpolaganja, ki prosilcu kot imetniku stvarne ali druge premoženjske pravice daje sposobnost, da to pravico prenese, jo obremeni ali se ji odpove, kot tudi v okviru možnosti prosilca, da to premoženje na kakšen drugačen pravno poslovni način unovči (npr. da v najem) in si zagotovi lastna sredstva za uveljavljanje pravice do sodnega varstva. Po določbah SPZ lahko solastnik razpolaga s svojo pravico brez soglasja drugih solastnikov. Lahko solastniški delež odsvoji, obremeni, kar pomeni, da solastniško razmerje na nepremičnini samo po sebi ne predstavlja ovire za prosto razpolaganje s tem premoženjem. Zato solastniškega deleža ni mogoče izključiti iz premoženja, ki se upošteva pri presoji izpolnjevanja finančnega kriterija za dodelitev BPP. Po presoji sodišča zato tožničin ugovor, da nepremičnino zaseda A.A., ni utemeljen, saj lahko tožnica svoj solastniški delež proda ali ga da v najem, itd. Organ za BPP je tako po presoji sodišča na pravilno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabil materialno pravo, ko je ugotovil, da znaša vrednost tožničinega premoženja (po odbitku vrednosti hipotek) 121.920,22 EUR, torej nad določenim limitom iz 27. člena ZSVarPre.

10. Sodišče je zato glede na povedano tožbo tožnice na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

11. Po 10. členu Zakona o sodnih taksah se v postopkih odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči taksa ne plača, zato sodišče ni odločalo o tožničinem predlogu za oprostitev plačila sodne takse.