Jedro

Do konca izvršilnega postopka na predlog upnika sodišče lahko dovoli poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov, izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih oziroma namesto že dovoljenih sredstev in predmetov z drugimi sredstvi oziroma drugimi predmeti. Zoper sklep, izdan v skladu s citirano zakonsko določbo ima dolžnik ugovor kot edino pravno sredstvo (2.odst. 9.čl. ZIZ), vendar so ugovorni razlogi omejeni le na novo izvršilno sredstvo in predmet izvršbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (1. in 3. odstavek izreka) potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep opr.št. In z dne 02.02.2004 ter zavrglo ugovor dolžnika zoper odredbo z dne 02.02.2004, opr.št. In. Dolžniku je naložilo, da povrne upniku nadaljnje stroške postopka v višini 28.828,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29.04.2005 dalje do plačila.

Zoper ta sklep se dolžnik po pooblaščencu pritožuje zaradi bistvene kršitve določb postopka in napačne uporabe materialnega prava v delu, ko je prvostopenjsko sodišče njegov ugovor zavrnilo in glede povrnitve nadaljnjih stroškov postopka ter predlaga pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep spremeni ter njegove stroške upošteva kot nadaljnje stroške postopka. V pritožbi navaja, da je sodišče odločilo o dolžnikovem ugovoru z dne 22.03.2004 s sklepom z dne 29.04.2005, torej dobro leto dni po vložitvi ugovora. Zato je lahko omenilo sklep o popravku napake v sodbi in tudi dejstvo, da je ta sklep postal pravnomočen, čeprav je le-ta postal pravnomočen šele 01.03.2005. Sodišče pa bi moralo odločiti že prej in se pri odločitvi opirati na stanje kot je bilo na dan vložitve ugovora. Zaradi kasnejših sprememb sodnih odločb so dolžniku nastali novi stroški v višini 28.828,00 SIT z obrestmi. Po izpodbijanem sklepu pa tečejo dolžniku zakonske zamudne obresti tudi od zneska 460.561,00 SIT, čeprav tega zneska glede na prvotno sodbo dolžnik ni moral in ni mogel plačati, saj ga po sodbi niti ni bil dolžan plačati. Nenazadnje ne gre za napako, ki se lahko odpravlja po uradni dolžnosti. Dolžnik ima pravico ugovarjati zoper sklep zaradi tega, ker nepremičnina, ki je predmet izvršbe ni njegova, ali pa ni izključno njegova, saj bi sicer lahko v primeru izvršitve sklepa povzročil škodo drugemu solastniku, ki pa o sklepu sodišča sploh ni seznanjen in ugovora tretje osebe ne more podati. Ne pritožuje pa se zoper odredbo, ki je sedaj irelevantna.

Pritožba ni utemeljena.

V 3.odst. 34.čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) je določeno, da lahko do konca izvršilnega postopka na predlog upnika sodišče dovoli poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov, izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih oziroma namesto že dovoljenih sredstev in predmetov z drugimi sredstvi oziroma drugimi predmeti. Zoper sklep, izdan v skladu s citirano zakonsko določbo (s sklepom In 2/2004 z dne 02.02.2004 je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo z novim izvršilnim sredstvom - izvršba na nepremičnine) ima dolžnik ugovor kot edino pravno sredstvo (2.odst. 9.čl. ZIZ), vendar so ugovorni razlogi omejeni le na novo izvršilno sredstvo in predmet izvršbe. Zato dolžnik z ugovorom ni mogel uveljavljati v pobot terjatve na podlagi sodbe opr.št. P 509/2001 z dne 29.09.2003. S tem dolžnik ni zatrjeval nobenega izmed ugovornih razlogov, ki bi se nanašali na novo izvršilno sredstvo, in ki bi obenem preprečevali izvršbo. In to je bilo odločilno za prvostopenjsko sodišče, ne pa sklicevanje na popravni sklep omenjene sodbe z dne 29.01.2004, kar dolžnik izpostavlja v pritožbi. Neutemeljeno je tudi dolžnikovo pritožbeno ponavljanje, da nepremičnina ni njegova izključna last. Že prvostopenjsko sodišče je pravilno pojasnilo, da lahko le tretji, ki verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, vloži ugovor zoper sklep o izvršbi in v njem zahteva, naj sodišče izvršbo na ta predmet izreče za nedopustno (64.čl. ZIZ). Pritožbeni razlogi zato niso utemeljeni, dolžnikova pritožba pa je v delu, ko izpodbija stroškovni izrek, neobrazložena. Zato je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijani sklep še v mejah razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (2.odst. 350.čl. ZPP v zv. s 15.čl. ZIZ), pri čemer kršitev ni ugotovilo. Zato je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2.tč. 365.čl. ZPP v zv. s 15.čl. ZIZ).