Jedro

Ustavno sodišče je ugotovilo neskladje določbe 2. odstavka 189. člena ZIZ in v skladu z določbami Zakona o Ustavnem sodišču določilo način izvršitve odločbe U-I-93/03 v primerih, ko je kupec nepremičnine upnik, kupnina pa ne zadošča za poplačilo njegove terjatve. Če je kupec nepremičnine na drugi javni dražbi upnik, tedaj mora sodišče ugotoviti vrednost terjatve in upnika, v primeru, da njegova terjatev presega ugotovljeno vrednost nepremičnine, opozoriti, da se bo štelo, da je njegova terjatev (ne glede na ceno, za katero kupi nepremičnino) poplačana do višine ugotovljene vrednosti nepremičnine.

Izrek

Pritožbama se ugodi, izpodbijana sklepa in opravljena izvršilna dejanja se razveljavijo ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom z dne 20.05.2004, opr.

št. In 1999/00541-49, domaknilo nepremičnino, vpisano pri vl. št. X, k.o. Š, prodano za 22.100.000,00 SIT, najboljšemu ponudniku - družbi P (1. točka izreka) in sklenilo, da se ob izročitvi nepremičnine kupcu brišejo bremena, vpisana pri prodani nepremičnini (2. točka izreka).

Zoper izdani sklep je dolžnica vložila pritožbo, v kateri navaja, da upnik P ni nikoli izkazal pridobitve pravice na terjatvi, saj v spisu ni listine, iz katere bi bilo razvidno, da je pravica banke prešla nanj. V odredbi o prodaji je kot upnik navedena še banka, v izpodbijanem sklepu pa že novi upnik, pri čemer dolžnici pogodba o odstopu terjatve ni bila predočena. Banka, ki je odstopnik terjatve, dolžnice tudi nikoli ni zaprosila za soglasje, ki ga dolžnica tudi ne bi dala in terjatev ne bi mogla biti odstopljena. Dolžnica navaja še, da je šlo na drugi dražbi za zaroto proti njej in njeni družini, saj ji je kupec že pred dražbo grozil, da jih bo spravil ob premoženje in da bodo že videli, kako bo čez dva meseca, hkrati pa ni hotel pokazati dokumentacije, na podlagi katere naj bi terjatev prešla nanj. Druga dražba je bila izvedena, kljub temu da ni bila plačana nobena kavcija za dražitelje, prav tako pa upnik še ni plačal kupnine, zato je izpodbijani sklep nezakonit. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

S sklepom z dne 28.06.2004, opr. št. In 1999/00541-54, pa je sodišče prve stopnje odločilo, da se izvršba pod opr. št. In 1999/00541 nadaljuje v korist novega upnika P (1. točka izreka), ter da se P kot kupcu na dražbi nalaga, da položi kupnino v višini 3.490.950,00 SIT v roku 15 dni (3. točka izreka), do višine 18.609.050,00 SIT pa se ga oprosti plačila kupnine, ker je edini upnik (2. točka izreka).

Tudi zoper ta sklep je dolžnica vložila pritožbo, v kateri navaja, da je sodišče izdalo sklep o nadaljevanju v korist novega upnika, vendar šele po tem, ko je novi upnik že pred pravnomočnostjo tega sklepa sodeloval na dražbi ne da bi založil z zakonom določbenih 10% varščine. Glede na to sploh ne bi mogel veljavno sodelovati na dražbi. V 2. točki je sodišče odločilo, da se novega kupca oprosti plačila kupnine do 18.609,50 SIT, taka odločitev pa je nesmiselna in v nasprotju z obrazložitvijo. Nadalje navaja, da kupec v 30 dneh od zaključene javne dražbe ni plačal celotne kupnine, zato bi moralo sodišče razveljaviti sklep o domiku, zoper katerega je bila vložena pritožba. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep v celoti razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožbi sta utemeljeni.

Iz podatkov v spisu izhaja naslednje: sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 21.06.2001, opr. št. In 99/00541-9 (list. št. 11 v spisu In 99/00541) odredilo cenitev 1/2 nepremičnine, vpisane pri vl. št. X, k.o. Š, na podlagi katerega je izvedenec izdelal cenitveno poročilo (list. št. 15-31 v spisu In 99/00541). Izvedenec je celotno nepremičnino ocenil na 44.000.000,00 SIT, polovico pa na

22.000.000,00 SIT. Dolžnica je ugotovljeni vrednosti oporekala, zato je izvedenec nepremičnino ponovno ocenil (cenitveno poročilo na list. št. 38-46 v spisu In 99/00541) in ugotovil, da je celotna nepremičnina vredna 46.000.000,00 SIT, polovica pa 23.000.000,00 SIT.

Sodišče prve stopnje je 16.06.2003 izdalo sklep, s katerim je ugotovilo, da vrednost 1/2 nepremičnine znaša 23.000.000,00 SIT (list. št. 58/59 v spisu In 99/00541).

Sodišče prve stopnje se tako v izpodbijanem sklepu kot v odredbah o prodaji (list. št. 63/64 in 73/74 v spisu In 1999/0054) sklicuje na svoj sklep z dne 16.06.2003, iz katega naj bi izhajalo, da je nepremičnina ocenjena na 44.000.000,00 SIT. Taka ugotovitev je protispisna. V sklepu z 16.06.2003 je vrednost 1/2 nepremičnine ocenjena na 23.000.000,00 SIT, cela nepremičnina tedaj na

46.000.000,00 SIT. Sklep o ugotovitvi vrednosti na 44.000.000,00 SIT pa je bil izdan na podlagi prvotnega cenitvenega poročila (list. št. 9 v spisu In 2000/00645), to cenitveno poročilo pa je izvedenec dopolnil in sodišče je na podlagi novega cenitvenega poročila določilo novo vrednost nepremičnine. Ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti je pritožbeno sodišče tako ugotovilo, da je bila nepremičnina prodana za ceno 22.100.000,00 SIT, kar je pod polovico ugotovljene vrednosti nepremičnine. Ker je bila s tem prekršena materialnopravna določba 2. odstavka 188. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. list RS, št. 51/98, s kasnejšimi spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZIZ) je bilo treba pritožbi dolžnice v skladu s 3. točko 365. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. List RS, št. 36/04 - uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ ugoditi in izpodbijani sklep z dne 20.05.2004 iz tega razloga razveljaviti.

V pritožbi zoper sklep z dne 28.06.2004, opr. št. In 1999/00541-54, pa dolžnica utemeljeno opozarja, da odločitev o nadaljevanju z novim(i) upnikom(i) ni pravnomočna. V skladu z določbo 3. odstavka

24. člena ZIZ lahko novi upnik pod pogoji iz 1. odstavka 24. člena ZIZ sicer res vstopi v izvršbo namesto prvotnega upnika, vendar je treba (na podlagi 15. člena ZIZ) smiselno uporabiti določbe ZPP. To pomeni, da mora sodišče o nadaljevanju izvršbe z novim upnikom odločiti s sklepom, v obrazložitvi katerega ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za nadaljevanje v skladu s 1. odstavkom 24. člena ZIZ, zoper tak sklep pa imata upnik in dolžnik pritožbo. Šele po pravnomočnosti tega sklepa lahko sodišče nadaljuje z izvršilnim postopkom. Ker je sodišče prve stopnje sklep o nadaljevanju z novima upnikoma izdalo na naroku, ni pa strankama vročilo pisnega odpravka sklepa, odločitev ni postala pravnomočna. Iz navedenih razlogov je bilo treba ugoditi tudi pritožbi dolžnice zoper sklep z dne 28.06.2004 in ga v skladu s 3. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ v 1. točki izreka razveljaviti. Odločitev o razveljavitvi 2. in 3. točke sklepa z dne

28.06.2004 je posledica tako razveljavitve 1. točke tega sklepa kot razveljavitve sklepa z dne 20.05.2004. Pritožbeno sodišče pa na tem mestu še pojasnjuje dolžnici (glede na njene navedbe iz pritožbe), da za prenos terjatve z enega upnika na drugega s cesijsko pogodbo Obligacijski zakonik (Ur. list. RS, št. 83/2001, v nadaljevanju OZ) določa, da za veljavnost take pogodbe ni potrebna privolitev dolžnika, mora pa ga odstopnik o tem obvestiti (1. odstavek 419. člena OZ), vendar pa tudi kršitev dolžnosti o obvestitvi nima za posledico neveljavnosti cesijske pogodbe (2. odstavek 419. člena OZ).

V nadaljevanju postopka naj sodišče prve stopnje najprej odpravi pomanjkljivosti v navedeni smeri, torej odloči o nadaljevanju postopka, upoštevaje vse tri pogodbe o cesiji, ki so v spisu (prilogi A6 in A10 v spisu In 1999/00541 ter priloga A6 v spisu In 2000/00645) z novim upnikom, šele nato pa nadaljuje z izvršilnim postopkom. Ob tem naj sodišče prve stopnje upošteva tudi določbe Sodnega reda (Ur.

list RS, št. 17/1995, s kasnejšimi spremembami in dopolnitvami) o pristopu v zadevah nepremičninske izvršbe in spis ustrezno uredi.

Pritožbeno sodišče še opozarja, da bo ob ponovni javni dražbi (razveljavitev opravljenih dražb je posledica razveljavitve sklepa o domiku zaradi nepravilnih pogojev, pod katerimi sta bili dražbi izvedeni, zlasti 3. točke 1. odstavka 185. člena ZIZ) treba upoštevati tudi odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-93/03 z dne 18.11.2004. S to odločbo je Ustavno sodišče ugotovilo neskladje 2. odstavka 189. člena ZIZ in v skladu z 2. odstavkom 40. člena Zakona o ustavnem sodišču (Ur. list RS, št. 15/1994, s kasnejšimi spremembami in dopolnitvami) določilo tudi način izvršitve odločbe v primerih, ko je kupec nepremičnine upnik, kupnina pa ne zadošča za poplačilo njegove terjatve. Če bo v obravnavani zadevi kupec nepremičnine na (drugi) javni dražbi upnik, tedaj bo moralo sodišče prve stopnje ugoviti vrednost terjatve in upnika, v primeru, da bo njegova terjatev presegala ugotovljeno vrednost nepremične, opozoriti, da se bo štelo, da je njegova terjatev (ne glede na ceno, za katero bo kupil nepremičnino) poplačana do višine ugotovljene vrednosti nepremičnine. Ustavno sodišče pa s svojo odločitvijo sicer ni poseglo v pravila 5. poglavja ZIZ (o tem Ustavno sodišče v 14. točki obrazložitve navedene odločbe), zato bo treba v nadaljevanju postopka upoštevati tudi priglašeno prednostno terjatev Davčne uprave Republike Slovenije.