Jedro

Kljub temu, da predlagatelj ne obstaja več, je o predlogu nasprotne udeleženke za povrnitev stroškov postopka treba odločiti.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep v izpodbijanem delu (III. točka izreka) spremeni tako, da se glasi: „1. Ugotovi se, da ta postopek miruje.

2. Postopek se nadaljuje.

3. Nasprotna udeleženka krije svoje stroške tega postopka.“

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je predlog za delitev solastnega premoženja zavrglo (I. točka izreka) in odločilo, da predlagatelj nosi skupne stroške v znesku 991,50 EUR (II. točka izreka). Predlog nasprotne udeleženke za plačilo stroškov postopka je zavrglo (III. točka izreka).

2. Zoper III. točko izreka se pritožuje nasprotna udeleženka. Uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Opozarja na določilo 3. točke 205. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki v primeru prenehanja predlagatelja predvideva prekinitev postopka. Sklep o zavrženju predloga označuje za nezakonit. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Nasprotna udeleženka se pritožuje le zoper III. točko izreka, s katero je zavržen njen predlog za povrnitev stroškov postopka. V preostalem delu (zavrženje predloga za razdružitev solastnine, kritje skupnih stroškov) je odločitev sodišča prve stopnje pravnomočna in ni predmet preizkusa v tem pritožbenem postopku. Pritožbeno sodišče je sodbo sodišča prve stopnje preizkusilo v izpodbijanem delu, v okviru pritožbenih razlogov in glede tistih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (1. in 2. odstavek 350 čl. ZPP).

5. Iz javno dostopnih podatkov Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) je ugotovljivo, da je bil predlagatelj ustanovljen 18. 9. 2000; od statusne spremembe 23. 12. 2009 dalje je posloval kot N., d. o. o. Iz sodnega registra je bil izbrisan dne 27. 9. 2013 na podlagi sklepa Srg 2013/24332 z dne 6. 6. 2013, ki je postal pravnomočen 26. 6. 2013. Pritožnica utemeljeno opozarja, da je zaradi prenehanja predlagatelja postopek prekinjen. Prekinitev postopka je na podlagi zakona nastopila z dnem izbrisa predlagatelja iz sodnega registra (3. točka 205. čl. ZPP).

6. Pred nadaljevanjem postopka mora sodišče, če je to mogoče, poskrbeti, da se postopek nadaljuje z osebo, ki je lahko pravdna stranka (prvi odstavek 81. čl. ZPP). V obravnavani zadevi to ni mogoče, ker pravnih naslednikov predlagatelja ni. Predlagatelj je bil iz sodnega registra izbrisan na podlagi sklepa Srg 2013/24332, ki je bil izdan v postopku za izbris iz sodnega registra brez likvidacije (podatki AJPES). Ker oseb, ki bi jih bilo treba pozvati, da prekinjen postopek prevzamejo, ni, je na osnovi prvega odstavka 208. čl. ZPP odločeno, da se postopek nadaljuje.

7. Dokler traja prekinitev postopka sodišče ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj. Sodišče prve stopnje je kršilo drugi odstavek 207. čl. ZPP, ker je kljub prekinjenemu postopku predlog nasprotne udeleženke za povrnitev pravnih stroškov zavrglo.

8. Pravila postopka je sodišče prve stopnje kršilo tudi zato, ker je predlog nasprotne udeleženke za povrnitev stroškov nepravdnega postopka zavrglo. S tem je nasprotni udeleženki neutemeljeno odreklo sodno varstvo, saj na njeni strani pomanjkljivosti glede sposobnosti biti stranka ali pomanjkanja drugih procesnih predpostavk ni. Ker je pravica do sodnega varstva ustavno zagotovljena, je o predlogu nasprotne udeleženke za povrnitev stroškov postopka treba odločiti.

9. Odločitev, da vsak udeleženec trpi svoje stroške postopka, kar je temeljno pravilo pri odločanju o stroških nepravdnega postopka, ne pride v poštev, ker interes nasprotne udeleženke, da pride do delitve, ni uresničen (prvi odstavek 35. čl. Zakona o nepravdnem postopku). Predlagatelj namreč delitve, katero je predlagal, ni dosegel. Do zavrženja predloga za delitev solastnega premoženja je prišlo iz razlogov na predlagateljevi strani. Tak primer je urejen s petim odstavkom 35. čl. Zakona o nepravdnem postopku, ki določa, da so udeleženci nepravdnega postopka upravičeni do povrnitve stroškov postopka, če jih (so)udeleženec povzroči po svoji krivdi ali po naključju, ki se je njemu primerilo. Nasprotna udeleženka bi bila upravičena do povrnitve stroškov postopka, če bi predlagatelj še obstajal, saj je do zavrženja predloga za delitev solastnega premoženja prišlo iz razlogov na predlagateljevi strani. Ker pa predlagatelj ne obstaja več, mu stroškov postopka ni mogoče naložiti v plačilo. Predlog nasprotne udeleženke za plačilo stroškov postopka je zato zavrnjen.

10. Odločitev pritožbenega sodišča temelji na 3. točki 365. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku.