Jedro

Enaki razlogi, kot veljajo za izločitev sodnika, ne pogojujejo in utemeljujejo predloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je vložila tožbo pri Okrajnem sodišču v Gornji Radgoni kot stvarno in krajevno pristojnem sodišču. Naknadno je z vlogo predlagala delegacijo pristojnosti po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), saj meni, da za to obstajajo tehtni razlogi. Sodnik, ki obravnava zadevo, namreč osebno pozna tožečo stranko in njenega brata, z njima pa je tudi v sorodstvu, ker so ti. mali bratranci. Tožnica ni v dobrih odnosih z bratom, medtem ko je njen brat v dobrih odnosih z razpravljajočim sodnikom. Sodnik je po lastni pobudi in izven uradnih ur sodišča s kolesom naredil ogled kraja in se pogovarjal z obema tožencema. Gre za okoliščine, ki vzbujajo dvom v njegovo nepristranskost, so pa tudi takšne narave, da bi bilo smotrno in lažje opraviti postopek pred drugim stvarno pristojnim sodiščem, tj. Okrajnim sodiščem v Mariboru.

2. S sklepom z dne 28. 10. 2013 je bila zahteva za izločitev razpravljajočega sodnika zavrnjena.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Po 67. členu ZPP lahko vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Tožeča stranka s predlogom za delegacijo pristojnosti ne zasleduje primarnega namena, kateremu je ta institut namenjen (lažje oziroma smotrnejše postopanje v zadevi), temveč meni, da so podani drugi tehtni razlogi za to. Pomembnost instituta delegacije se namreč kaže tudi v zagotavljanju ustavne pravice do nepristranskega sojenja, saj pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ zajema različne okoliščine, tudi takšne, ki vzbujajo dvom v objektivno nepristranskost sodišča. Vendar pa v obravnavani zadevi ne gre za tak primer. Tožeča stranka v predlogu za delegacijo izraža zgolj nezaupanje v nepristranskost sodnika, ki zadevo obravnava, in navaja okoliščine, ki naj bi kazale na njegovo nepristranskost, zato je bil glede na vsebino vloge predlog pravilno (najprej) obravnavan kot predlog za izločitev sodnika, ki pa je bil zavrnjen.

Enaki razlogi, kot veljajo za izločitev sodnika, pa ne pogojujejo in utemeljujejo predloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Ker se okoliščine, s katerimi tožeča stranka utemeljuje svoj predlog, v ničemer ne nanašajo na objektivno nepristranskost, ne morejo predstavljati „drug tehten razlog“ za delegacijo v pomenu določbe 67. člena ZPP.

5. Vrhovno sodišče je tako ocenilo, da predlog tožeče stranke ni utemeljen in ga je zato zavrnilo.