Jedro

Stroški sodno socialnega spora so glede na 1. odstavek 151. člena ZPP izdatki, ki nastanejo med postopkom ali zaradi tega sodnega postopka. Med sodne stroške ni mogoče šteti stroškov zastopanja v predsodnem upravnem postopku.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi stroškovna odločba (II. točka izreka) sodbe sodišča prve stopnje.

II. Tožnica trpi sama svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s pravnomočnim, neizpodbijanim delom sodbe odpravilo odločbi št. ... z dne 5. 1. 2015 in št. ... z dne 29. 9. 2014 ter toženi stranki odredilo, da v 30 dneh po pravnomočnosti sodbe izda nov upravni akt v zvezi s tožničino vlogo z dne 22. 9. 2014 (I. točka izreka). Hkrati je izreklo, da je tožena stranka dolžna za tožnico na račun prvostopenjskega sodišča povrniti 318,44 EUR stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper stroškovni izrek sodne odločbe je tožnica po pooblaščeni odvetniški družbi vložila pravočasen predlog za izdajo popravnega sklepa, oziroma podrejeno pritožbo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo stroškovnega izreka tako, da se v celoti prizna odvetniške stroške in nagrado, ki se nanaša na storitve pred vložitvijo tožbe in jih naloži v plačilo toženki, ki je ta del dolžna plačati neposredno tožnici. Priglaša stroške pritožbe.

Izpostavlja, da ob vložitvi pritožbe v upravnem postopku z dne 5. 11. 2014 še ni bila zastopana po odločbi BPP, zato ji gredo ti stroški v polni vrednosti brez polovičnega znižanja, kot je napačno razsodilo sodišče prve stopnje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Materialnopravno stališče pritožnice, da je iz naslova sodnih stroškov upravičena do povračila celotnih stroškov za zastopanje v predsodnem upravnem postopku, je zmotno in zato nesprejemljivo. Stroški sodno socialnega spora so glede na 1. odstavek 151. člena Zakona o pravdnem postopku(1) izključno izdatki, ki nastanejo med postopkom ali zaradi tega sodnega postopka. V sodne stroške zagotovo ni mogoče šteti stroškov zastopanja v predsodnem upravnem postopku, kot je postopalo sodišče prve stopnje in v tem delu materialno določbo 155. člena ZPP, zmotno uporabilo.

5. Stroške predsodnega upravnega postopka ureja Zakon o splošnem upravnem postopku(2) (ZUP). V 1. odstavku 113. člena ZUP-a je med drugim eksplicitno določeno, da stroški, ki nastanejo stranki med postopkom ali zaradi postopka gredo v breme tistega, na zahtevo katerega zahtevo se je postopek začel. Gre za načelno zakonsko ureditev stroškov upravnega postopka, za katero v primeru, da se je postopek začel na zahtevo stranke, sploh ni bistven uspeh rešitve njene zahteve niti ni relevantno, ali so bili stroški za zastopanje potrebni ali ne. Le v primeru, če se postopek začne po uradni dolžnosti in za stranko konča ugodno, gredo stroški v breme organa. V primerih upravnega postopka, uvedenega na zahtevo stranke, pa ta svoje stroške, vključno za zastopanje po kvalificiranem pooblaščencu, vedno nosi sama.

6. Prav takšno dejansko procesno stanje je podano tudi v predmetni zadevi. Iz neizpodbijanega pravnomočnega dela izreka prvostopenjske sodbe določno izhaja, da je po odpravi upravnih aktov, vključno s stroškovnim izrekom, zadeva vrnjena v ponovno upravno odločanje o tožničini vlogi za priznanje pravic iz javnih sredstev, vloženi 22. 9. 2014. Za priznanje nagrade v višini 200 točk za pritožbo, vloženo v upravnem postopku v stroške sodnega postopka tako ni bilo pogojev. Prvostopenjsko sodišče je v tem obsegu tožnici priznalo stroške mimo zakonske ureditve na škodo tožene stranke, nato pa ob sicer pravilni uporabi 5. odstavka 17. člena Zakona o odvetništvu(3) (ZOdv) v polovični višini od skupno odmerjenih 663,88 EUR tudi ta del neutemeljeno naložilo v plačilo toženi stranki. Vendar pa zaradi prepovedi reformato in peius iz 359. člena ZPP, stroškovnega izreka izpodbijane sodbe ni mogoče spremeniti v škodo pritožnice, ki edina uveljavlja redno pravno sredstvo.

7. Iz predhodno navedenih razlogov pritožničino zatrjevanje, da ob vložitvi rednega pravnega sredstva v upravnem postopku ni bila zastopana po odvetnici na podlagi odločbe BPP, da naj bi ji zato pripadali stroški predsodnega postopka v celoti in ne le polovica odmerjenega zneska iz tega naslova, za pritožbeno rešitev zadeve pravno sploh ne more biti relevantno. Pritožbo je zato potrebno kot neutemeljeno zavrniti in na podlagi 2. odstavka 365. člena ZPP potrditi stroškovno odločbo sodišča prve stopnje.

8. Ob takšnem izidu pritožbenega postopka je potrebno hkrati odločiti, da tožnica nosi sama svoje stroške pritožbe.

(1) Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008. (2) Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami.

(3) Ur. l. RS, št. 97/2014.