Jedro

Ugovor, ki naj bi veljal za utemeljenega, mora biti po vsebini opredeljen tako, da vsebuje ugovorne razloge iz člena 55 ZIZ, ki bi mogli preprečiti dovoljeno izvršbo oziroma zavarovanje.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo dolžničin ugovor proti sklepu o zavarovanju, ki ga je sodišče prve stopnje izdalo dne 5. 5. 2010 in s katerim je v okviru tega zavarovanja dovolilo vknjižbo zastavne pravice in zaznambo izvršljivosti terjatve pri dolžnici solastni nepremičnini. Ocenilo je, da dolžničin ugovor ne vsebuje upoštevnih ugovornih razlogov iz člena 55 Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

2. Proti temu sklepu se z laično pritožbo pravočasno pritožuje dolžnica, ki se brez določne navedbe pritožbenih razlogov sicer upira izpodbijani odločitvi in se zavzema za spremembo napadenega sklepa na pritožbeni stopnji v korist pritožnice.

3. V vloženem pritožbenem odgovoru upnik oporeka pritožbenim navedbam in predlaga zavrnitev pritožbe na pritožbeni stopnji kot neutemeljene.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno poudarilo, da mora biti ugovor, ki naj bi veljal za utemeljenega, po vsebini opredeljen tako, da vsebuje ugovorne razloge iz člena 55 ZIZ, ki bi mogli preprečiti dovoljeno izvršbo oziroma zavarovanje. V danem primeru pa tudi po mnenju pritožbenega sodišča dolžničin ugovor takšnih razlogov ne vsebuje in ni nobene podlage za morebitno drugačno oceno, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje, ko je ugotovilo, da dolžničin ugovor, ki ne navaja relevantnih dejstev, v bistvu niti ni obrazložen in posledično tudi ne utemeljen.

6. Ko pritožba ponovno poudarja zelo neugodne premoženjske in socialne razmere dolžnice in njene družine in gmotno ter socialno stisko, v kateri živi, pritožbeno sodišče poudarja, da razume dolžničino stisko, vendar pa žal socialni in ekonomski razlogi ne predstavljajo okoliščin, ki bi mogle zaviralno vplivati na dovoljeno izvršbo. Vsaka izvršba pomeni določen neugoden prisilni ukrep za dolžnika in tudi zmanjšuje stabilnost njegovega ekonomskega in socialnega položaja, vendar pa obstoja po drugi strani pravica upnika, da pride do poplačila svoje terjatve. V postopku izvršbe pa so predvideni določeni ukrepi in omejitve, ki varujejo položaj dolžnika v okviru nujno potrebne eksistenčne podlage. Na to bo izvršilno sodišče pazilo v morebitnem postopku izvršbe, pri čemer pa je treba poudariti, da gre pri izpodbijani odločitvi zaenkrat le za inštitut zavarovanja upnikove terjatve. Glede kakršnihkoli ugodnosti v zvezi z možnostjo poplačila upnikove terjatve pa se bo morala dolžnica dogovoriti z upnikom.

7. Po povzemanju sprejemljivih razlogov prvostopenjskega sklepa pritožbeno sodišče tako ocenjuje izpodbijano odločitev kot pravilno in zakonito. Samo tudi uradno upoštevnih kršitev procesnega ali materialnega prava pri delu in odločitvi sodišča prve stopnje ni našlo, zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo prvostopenjski sklep (2. točka člena 365 v zvezi s členom 366 in členom 353 Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v povezavi s členom 15 ZIZ).

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker jih stranki nista priglasili.