Up-39/94

4/4-1995

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. Š. iz S. v. na seji senata dne 4/4-1995

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. Š. zoper odločbo Sodišča združenega dela Republike Slovenije opr. št. I Sp 279/93 z dne 17/3-1994 v zvezi z odločbo Sodišča združenega dela pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Republiki Sloveniji opr. št. SI 187/93 z dne 19/7- 1993 in dokončno odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije št. 8000.940 z dne 16/4-1993, se ne sprejme.

Obrazložitev

1.Pritožnik izpodbija odločbo Sodišča združenega dela Republike Slovenije, s katero je bil pravnomočno zavrnjen njegov zahtevek, da se mu kot invalidu III. kategorije prizna pravica do poklicne rehabilitacije. Meni, da mu po veljavni zakonodaji pripada ta pravica, sicer pa da je upravičen do invalidske upokojitve.

Pritožnik je bil z dokončno odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje z dne 16/4-1993 spoznan za invalida III. kat. invalidnosti zaradi posledic bolezni in mu je bila priznana pravica do razporeditve oziroma zaposlitve na drugem ustreznem delu, primernem njegovi preostali delovni zmožnosti, od 12/8- 1992 dalje.

V dopolnitvi pritožbe smiselno navaja, da naj bi mu bila kršena pravica do socialne varnosti iz 50. člena Ustave, ki zagotavlja zavarovancem pravice iz invalidskega zavarovanja pod pogoji, določenimi z zakonom.

2.Ustava, izhajajoč iz temeljnega načela o socialni državi (2. člen Ustave), v prvem odstavku 50. člena zagotavlja vsem državljanom pod pogoji, določenimi z zakonom, pravico do socialne varnosti in v drugem odstavku istega člena zavezuje državo, da uredi obvezno zdravstveno, pokojninsko, invalidsko in drugo socialno zavarovanje ter skrbi za njihovo delovanje. V 52. členu pa Ustava invalidom še posebej v skladu z zakonom zagotavlja varstvo in usposabljanje za delo. Pravice iz invalidskega zavarovanja ureja Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92 in 5/94; v nadaljevanju: ZPIZ).

3.Ustavna določba o Sloveniji kot socialni državi je temeljno načelo, ki mu mora biti podrejena zakonodajna aktivnost pri urejanju pravic posameznikov, izvajanje in interpretacija predpisov s strani državnih in drugih pristojnih organov ter sodno odločanje. Z ustavnimi normami o pravici vseh državljanov do socialne varnosti in pravici invalidov do varstva in usposabljanja za delo pa je zakonodajni organ zavezan, da uredi vrste in obseg pravic, s katerimi se bo zagotavljala ustavna pravica do socialne varnosti in posebne pravice invalidov.

4.Pritožniku so priznane pravice iz invalidskega zavarovanja.

5.Očitno sicer ne tiste, ki jih želi sam, vendar tiste, za katere izpolnjuje zakonske pogoje. Priznana mu je ustrezna stopnja invalidnosti, to je zmanjšanje delovne zmožnosti, na podlagi strokovnega mnenja invalidskih komisij. Zagotovljeno mu je delovno razmerje in, glede na njegovo preostalo delovno zmožnost, pravica do razporeditve na drugo ustrezno delo ter v zvezi s tem tudi pravica do ustreznih nadomestil v breme javnih sredstev invalidskega zavarovanja, zlasti do nadomestila zaradi manjše plače na drugem delovnem mestu. Ne ZPIZ ne ustavna določba 50. člena ne zagotavljata zavarovancu vnaprej nekih točno določenih pravic, ampak uveljavljata sistem ukrepov in pravic, ki zavarovancem omogoča uveljavitev pravice do socialne varnosti. Enako velja za določbo 52. člena Ustave, ki poleg varstva posebej izpostavlja pravico invalidov do usposabljanja za delo. Tudi ta pravica gre invalidom "v skladu z zakonom", torej pod pogoji in v obsegu, ki jih določa zakon. Izpodbijana sodna odločba, ki potrjuje odločitve pristojnih organov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o priznanju pritožniku tistih pravic iz invalidskega zavarovanja, za katere izpolnjuje pogoje zato ne krši njegove pravice do socialne varnosti oziroma njegove pravice do posebnega varstva kot invalida.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v sestavi:predsednik senata dr. Lovro Šturm in člana dr. Tone Jerovšek in mag. Matevž Krivic.

Predsednik senata:dr. Lovro Šturm