Jedro

Za sprejem osebe v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda morajo biti izpolnjeni zakonski pogoji in izdana sodna odločba, ki mora jasno določiti tudi kraj izvrševanja ukrepa.

Sodišče druge stopnje se mora opredeliti do odločilnih pritožbenih navedb, ki niso očitno neutemeljene. Za uresničitev ustavne pravice do poštenega sojenja mora stranka iz obrazložitve spoznati, da se je sodišče s takšnimi pritožbenimi navedbami seznanilo in jih obravnavalo.

Izrek

I.Reviziji se ugodi, sklep sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v nov postopek.

II.Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Oris zadeve in dosedanjega postopka

1.Predlagatelj je 24. 6. 2024 podal predlog za sprejem udeleženca na varovano enoto socialno varstvenega zavoda brez privolitve. Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku s sklepom Pr 711/2024 s 4. 7. 2024 zadržalo udeleženca na varovanem oddelku A., d. o. o., PE ..., za čas enega leta, najdlje do 4. 7. 2025.

2.Predlagatelj je 16. 6. 2025 podal predlog za podaljšanje bivanja udeleženca na varovani enoti socialno varstvenega zavoda.

3.Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se udeležencu omeji pravica do prisotnosti pri izvajanju dokazov. Ker je ugotovilo, da potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ju ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način, je odločilo, da se udeleženec zadrži na varovanem oddelku B., enota ..., še najdlje do 23. 6. 2026.

4.Sodišče druge stopnje je pritožbo udeleženca zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

5.Vrhovno sodišče je zoper odločitev sodišča druge stopnje s sklepom II DoR 279/2025 s 16. 7. 2025 dopustilo revizijo glede vprašanj; ali je udeleženec lahko zadržan na varovanem oddelku predlagatelja brez sklepa sodišča, ter ali je kršena pravica do dvostopenjskega odločanja, ko sodišče druge stopnje ni odločilo o pritožbi udeleženca, da je sodišče prve stopnje odločilo, da se udeleženca zadrži na varovanem oddelku B., enota ..., dejansko pa je udeleženec zadržan na varovanem oddelku predlagatelja?

Revizija

6.Odvetnik, ki udeleženca zastopa po uradni dolžnosti, zoper sklep sodišča druge stopnje vlaga revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Meni, da sodišče druge stopnje ni odločilo o pritožbeni navedbi, da je bil udeleženec brez sklepa sodišča dejansko zadržan v A., d. o. o., PE ..., medtem ko je sodišče prve stopnje izdalo sklep, da se ga zadrži na varovanem oddelku B., enota .... Posledično je treba udeleženca nemudoma odpustiti iz varovanega oddelka predlagatelja. Poleg tega je sodišče druge stopnje v obrazložitvi navedlo, da naj bi sodišče prve stopnje odločilo o sprejemu udeleženca v A., d. o. o., PE ..., čeprav to iz izreka sklepa sodišča prve stopnje ne izhaja. Odločitev nasprotuje zapisniku o naroku, udeležencu pa je bila kršena pravica do vsebinske presoje pritožbe in dvostopenjskega odločanja. S tem je sodišče druge stopnje kršilo prvi odstavek 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 360. člena ZPP ter 14. in 15. točko drugega odstavka 339. člena ZPP.

7.Sodišče je revizijo vročilo v odgovor predlagatelju in najbližji osebi udeleženca C. C., ki nanjo nista odgovorila.

8.Revizija je utemeljena.

O utemeljenosti revizije

9.Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda, kjer so osebe zaradi svojih potreb nepretrgoma deležne posebne zaščite in varstva ter zavoda ne morejo zapustiti po lastni volji (17. točka 2. člena Zakona o duševnem zdravju, ZDZdr) pomeni odvzem prostosti v smislu tretjega odstavka 19. člena Ustave Republike Slovenije (URS).

Za izrek ukrepa morajo biti izpolnjeni zakonski pogoji in izdana sodna odločba.

Nič drugače ni s podaljšanjem ukrepa. Takšna odločba mora vsebovati razloge o vseh zakonsko določenih pogojih. Zahteva po določnosti se ne nanaša le na zakonsko določitev (tipa) ukrepa, temveč tudi na njegovo izvršitveno fazo. V okvir zahteve po določitvi pogojev izvršitve ukrepa spada tudi določitev kraja (ustanove) izvrševanja ukrepa, ki mora pridržani osebi zagotavljati okolje, naravnano k uresničevanju varstvenega in terapevtskega cilja ukrepa.

Ukrep zadržanja v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda torej pomeni resen poseg v človekove pravice, hkrati usmerjen v varovanje ranljive osebe, ki sama zase ni zmožna skrbeti, zato mora biti njegova vsebina nedvoumno določena. Sklep sodišča prve stopnje ni takšen - razlogi o ustanovi, v kateri naj se izvršuje ukrep, nasprotujejo izreku sklepa, kar je bilo v pritožbi uveljavljano.

10.Vrhovno sodišče je tudi že večkrat poudarilo, da je pravica do obrazložene sodne odločbe sestavni del pravice do poštenega sojenja (22. in 23. člen URS) in je ustavna vrednota sama po sebi.

Pomanjkljivi, nejasni ali nasprotujoči si razlogi onemogočajo preizkus sodne odločbe. Ustrezna obrazložitev je hkrati tudi pogoj za preizkus razumnosti sprejete odločitve.

Vsebina in obseg obrazložitve sta odvisna od okoliščin konkretnega primera. Ko instančno sodišče pritrjuje stališču nižjega sodišča in je jasne razloge o odločilnih dejstvih razbrati že iz izpodbijane odločbe, je zahteva po obrazloženosti nižja.

Na vsebino in obseg obrazložitve odločbe sodišča druge stopnje vplivajo tudi strankine pritožbene navedbe. Skladno s prvim odstavkom 360. člena ZPP se mora sodišče druge stopnje opredeliti do odločilnih pritožbenih navedb, ki niso očitno neutemeljene.

Za uresničitev ustavne pravice do poštenega sojenja mora stranka iz obrazložitve spoznati, da se je sodišče s takšnimi pritožbenimi navedbami seznanilo in jih obravnavalo.

11.To, katere pritožbene navedbe so bistvene, je odvisno od okoliščin primera. Kot je bilo že pojasnjeno, so razlogi o ustanovi, ki mora pridržani osebi zagotavljati okolje, naravnano k uresničevanju varstvenega in terapevtskega cilja ukrepa, bistvenega pomena, zato so takšne tudi pritožbene navedbe o tem. Sodišče druge stopnje bi se zato moralo opredeliti do v pritožbi zatrjevane kršitve, saj je bistvenega pomena za pravilnost odločitve v tej zadevi. Kraj (ustanova) izvrševanja ukrepa, tudi po odločitvi sodišča druge stopnje, ostaja nejasno določen.

Sklepno

12.Odgovor na dopuščeni revizijski vprašanji se tako glasi, da udeleženec ne sme biti zadržan na varovanem oddelku predlagatelja brez sklepa sodišča; sodišče druge stopnje pa je kršilo pravico udeleženca do učinkovitega pravnega sredstva, ker se ni opredelilo do bistvenih pritožbenih navedb in je s tem storilo bistveno kršitev pravil pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) ter prvim odstavkom 30. člena ZDZdr, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost končne odločitve.

13.Glede na obrazloženo je Vrhovno sodišče reviziji ugodilo, razveljavilo sklep sodišča druge stopnje in vrnilo zadevo v nov postopek sodišču druge stopnje (prvi odstavek 379. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 ter prvim odstavkom 30. člena ZDZdr).

14.Če sodišče razveljavi odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, in zadevo vrne v nov postopek, pridrži odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 ter prvim odstavkom 30. člena ZDZdr).

15.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenim v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 ter prvim odstavkom 30. člena ZDZdr).

-------------------------------

1Sklep VSRS II Ips 36/2010 s 4. 2. 2010.

2Razen v nekaterih izjemnih in nujnih primerih, ko se oseba lahko sprejme na zdravljenje brez privolitve oziroma pred izdajo sklepa sodišča (npr. drugi odstavek 39. člena ZDZdr), vendar slednje ni predmet revizijskega postopka.

3U-I-477/18-19, Up-93/18-37 s 23. 5. 2019.

4Nazadnje in zelo sistematično v sklepu II Ips 12/2025 s 3. 9. 2025.

5Up-147/09 s 23. 9. 2010 in tam citirana sodna praksa Ustavnega sodišča, skupaj s pritrdilnim ločenim mnenjem sodnika Jana Zobca.

6Up-162/09 s 16. 12. 2010 in tam citirana sodna praksa.

7Prim. odločbe Vrhovnega sodišča II Ips 678/2007 s 16. 12. 2010, II Ips 42/2013 z 8. 1. 2015, II Ips 108/2013 z 19. 3. 2015 in druge ter Up-1381/08 s 23. 9. 2009.

8Sodišče druge stopnje ni dolžno odgovarjati na posplošene pritožbene navedbe, ki jih ni mogoče preizkusiti, ter na navedbe, ki niso relevantne in so očitno neutemeljene.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o duševnem zdravju (2008) - ZDZdr - člen 77, 77/2 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 360, 360/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.