Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Sodba in sklep II Ips 135/96

ECLI:SI:VSRS:1997:II.IPS.135.96 Civilni oddelek

sosporniki enotno sosporništvo obstoj pravde odtujitev stvari, o kateri teče pravda privatizacija stanovanj odklonitev sklenitve prodajne pogodbe družinska hiša v gradnji sklenitev najemne pogodbe z dosedanjim imetnikom stanovanjske pravice
Vrhovno sodišče
2. julij 1997
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Kadar je ugotovitev ničnosti vsebovana v tožbenem zahtevku, mora biti ta naperjen proti vsem pogodbenim strankam. Ni mogoče z učinkom pravnomočnosti odločiti o ničnosti pogodbe samo zoper eno pogodbeno stranko, zoper drugo pa ne, saj gre za nujno in enotno sosporništvo (201.čl. Zakona o pravdnem postopku - v nadaljnjem ZPP) in je odločitev lahko samo enotna za obe pogodbeni stranki.

Izrek

Reviziji se delno ugodi in se razveljavi sodba druge stopnje v delu, s katerim je zavrnjena pritožba tožeče stranke zoper sodbo prve stopnje pod tč. 1., ki se nanaša na sklenitev prodajne pogodbe za stanovanje K., L., ter se v tem obsegu zadeva vrne sodišču druge stopnje v novo odločanje.

V ostalem se revizija zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z delno sodbo zavrnilo zahtevek na sklenitev prodajne pogodbe za stanovanje v L. po določilih o privatizaciji Stanovanjskega zakona. Zavrnilo je tudi nadaljnji zahtevek na ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe, sklenjene med toženo stranko in B. Č. Odločitev o podrejenem tožbenem zahtevku pa je pridržalo za končno odločbo. Ugotovilo je, da je bilo sporno stanovanje dodeljeno tožniku kot imetniku stanovanjske pravice v letu 1979. Tožnik gradi stanovanjsko hišo. Svoj solastninski delež je prenesel na ženo z darilno pogodbo z dne 11.8.1993. Hiša še ni dograjena in zato še ni primerna za bivanje. To je podlaga za odklonitev prodaje stanovanja in razlog za sklenitev najemne pogodbe za določen čas. Ker tožnik ni bil pripravljen skleniti pogodbe brez popusta, je tožena stranka upravičeno prodala stanovanje drugemu. Ta pogodba ni nična.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sodbo prve stopnje. Svojo odločitev je oprlo na določbo drugega odst. 148.čl. Stanovanjskega zakona.

Proti tej sodbi vlaga tožeča stranka revizijo. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da revizijsko sodišče spremeni izpodbijano sodbo tako, da ugodi tožbenemu zahtevku. Vztraja pri stališču, da je prodajna pogodba med toženo stranko in Č. nična. Navaja vrsto razlogov, zaradi katerih šteje to pogodbo za nično in meni, da bi moralo sodišče na ničnost paziti po uradni dolžnosti. Posebej se sklicuje na to, da je bila s pogodbo s Č.

kršena njena predkupna pravica po Stanovanjskem zakonu. V zvezi z zahtevo na sklenitev prodajne pogodbe se sklicuje predvsem na pravičnost in enakost pred zakonom. Tožena stranka je namreč sklenila več prodajnih pogodb s svojimi delavci, ki že imajo hišo ali stanovanje. Sklep tožene stranke, ki nekaterim to pravico priznava, drugim pa ne, šteje za nezakonit. Navaja, da hiša ni vseljiva in da glede na stanje gradnje in glede na premoženjske razmere nima možnosti dograditve. Upoštevati je treba tudi, da ni več solastnik hiše v gradnji. Sodišče druge stopnje se napačno sklicuje na 148. čl. Stanovanjskega zakona. V tej zadevi je namreč treba uporabiti 128.čl. tega zakona.

Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila (3. odst. 390.čl. zakona o pravdnem postopku).

Revizija je utemeljena, kolikor se nanaša na odločitev o sklenitvi prodajne pogodbe, ni pa utemeljena v delu, ki se nanaša na ugotovitev ničnosti pogodbe med toženo stranko in B. Č..

Tožeča stranka z ugotovitvenim zahtevkom uveljavlja ničnost prodajne pogodbe z dne 13.10.1993 med toženo stranko in B. Č.. Tožbe pa ni hkrati vložila tudi proti drugi pogodbeni stranki B. Č. Kadar je ugotovitev ničnosti vsebovana v tožbenem zahtevku, mora biti ta naperjen proti vsem pogodbenim strankam. To zato, ker postane v takem primeru odločitev o ničnosti pravnomočna. Ni mogoče z učinkom pravnomočnosti odločiti o ničnosti pogodbe samo zoper eno pogodbeno stranko, zoper drugo pa ne, saj gre za nujno in enotno sosporništvo (201.čl. Zakona o pravdnem postopku - v nadaljnjem ZPP) in je odločitev lahko samo enotna za obe pogodbeni stranki. Sodišče sicer res pazi na ničnost po uradni dolžnosti (109.čl. Zakona o obligacijskih razmerjih - v nadaljnjem ZOR). To pravilo pride v poštev, kadar je ničnost pogodbe predhodno vprašanje (12.čl. ZOR). Kadar je ugotovitev ničnosti pogodbe predmet tožbenega zahtevka in zato tudi izreka sodbe, pa mora biti zaradi učinka pravnomočnosti upoštevana določba 201.čl. ZPP. Zahtevek, vložen samo proti eni pogodbeni stranki, ni utemeljen zato, ker ni tožena prava stranka. V postopku, v katerem se uveljavlja tak zahtevek, morajo biti kot pravdne stranke udeležene vse pogodbene stranke. Ker v obravnavani zadevi ni tako, se revizijsko sodišče v zvezi z odločanjem o utemeljenosti ugotovitvenega zahtevka ne more ukvarjati s posameznimi ničnostnimi razlogi, na katere se sklicuje revizija.

Tožena stranka je sporno stanovanje prodala Č. v času, ko je ta pravda že tekla. Po določbi prvega odst. 195.čl. ZPP to ni ovira za dokončanje pravde. Zato vprašanje, ali je pogodba med toženo stranko in Č. nična, za odločanje o tožnikovem zahtevku na sklenitev prodajne pogodbe ni pomembno in o njem ni treba odločati niti kot o predhodnem vprašanju (12.čl. ZPP).

Za utemeljenost tožnikovega zahtevka na sklenitev prodajne pogodbe je odločilnega pomena okoliščina, ali je imel tožnik ob uveljavitvi Stanovanjskega zakona v lasti prazno družinsko stanovanjsko hišo (1. odst. 60.čl. ZSR v zvezi z 2. odst. 128.čl. SZ), oziroma hišo v gradnji (3. odst. 60.čl. ZSR). Pomembna je zgrajenost hiše in premoženjske možnosti tožnika za nadaljevanje gradnje. Treba je ugotoviti, ali ima tožnik možnost gradnjo dokončati. Tožnik je v pritožbi navedel, da tega ne more. To je upoštevna trditev, do katere bi se moralo pritožbeno sodišče opredeliti. Sodba druge stopnje pa se opira na določbo drugega odst. 148.čl. Stanovanjskega zakona, kar je napačno. Obveznost prodaje stanovanja je urejena v poglavju o lastninjenju in privatizaciji (111 - 133.čl. Stanovanjskega zakona). Primere, kot je obravnavani, ko je imel tožnik ob uveljavitvi zakona v solasti hišo v gradnji, ureja drugi odst. 128.čl. zakona, medtem ko je 148.čl. uvrščen v prehodne določbe in ureja dolžnost sklenitve najemne pogodbe. Določba drugega odst. 148.čl. je v vsebinski zvezi z določbo drugega odst. 128.čl. Kadar sme lastnik odkloniti prodajo na podlagi 128/2 čl., je to razlog za sklenitev najemne pogodbe za določen čas po 148/2 čl. zakona. Ni pa mogoče na 148/2 čl. opreti odločitve o obveznosti prodaje. Zato je stališče sodbe druge stopnje napačno in je v tem obsegu podan revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava.

Revizijsko sodišče odloča na podlagi dejanske podlage, ki jo vsebuje sodba druge stopnje. V tej zadevi sodba druge stopnje zaradi napačnega materialnopravnega pristopa ne obsega pritožbenega preizkusa dejanskih ugotovitev, na katere se sklicuje tožnik v pritožbi. Zato je revizijsko sodišče v tem delu reviziji ugodilo, sodbo druge stopnje razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču druge stopnje v novo odločanje (2. odst. 395.čl. Zakona o pravdnem postopku). Pri ponovnem odločanju bo treba tožnikove pritožbene navedbe oceniti glede na ostale podatke v spisu (vrnitev lastne udeležbe, sklenitev najemne pogodbe za določen čas, tožnikove izjave o predvidenem času gradnje in o stanju gradnje, njegov podredni tožbeni zahtevek) in sprejeti določno stališče o tem, ali so podani razlogi za odklonitev prodaje po drugem odst. 128.čl. Stanovanjskega zakona v zvezi s tretjim odst. 60.čl.Zakona o stanovanjskih razmerjih.

Odločitev revizijskega sodišča o delni zavrnitvi revizije temelji na 393.čl. Zakona o pravdnem postopku, o delni razveljavitvi pa na drugem odst. 395. čl. tega zakona.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia