Jedro

Pri presoji ali bo prišlo do zamenjave proizvodov pri povprečnem potrošniku, je treba upoštevati tudi poznanost znamke na trgu. Možnost zamenjave je tem večja, čim večja je poznanost starejše znamke. V slovenskem prostoru po oceni sodišča poznanosti znamke stranke z interesom ni mogoče zanikati in zato tudi ne izključiti možnost zamenjave znamk.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila varstvo mednarodni registrirani znamki tožeče stranke z dne 29. 2. 1996. V obrazložitvi odločbe navaja, da je Mednarodni urad Svetovne organizacije za industrijsko lastnino dne 29. 2. 1996 tožeči stranki registriral figurativno znamko "MAX", z zahtevanim varstvom tudi v Sloveniji, za sladolede, razvrščene v razred 30 mednarodne klasifikacije blaga in storitev, sprejete z Nicejskim aranžmajem o mednarodni klasifikaciji proizvodov in storitev zaradi registracije znamk (Uradni list SFRJ-MP, št. 51/74 in Uradni list RS-MP, št. 9/92). V nadaljevanju obrazložitve odločbe navaja, da je dne 20. 1. 1997 družba AAA d.o.o., ki je v tem upravnem sporu stranka z interesom, posredovala toženi stranki predlog za zavrnitev znamke tožeče stranke. Vendar je ne glede na navedeni predlog tožena stranka v postopku ugotovila, da mednarodni registrirani znamki ne more priznati varstva v Sloveniji, ker je tako podobna prej registrirani znamki "MAX", za istovrstno blago (sladoledi), da lahko povzroči zmoto pri povprečnem potrošniku. S tem so podani razlogi iz 7. točke 1. odstavka 19. člena Zakona o industrijski lastnini (dalje: ZIL). Tožena stranka je zato na podlagi 1. odstavka 5. člena Madridskega aranžmaja in ob smiselni uporabi 1. odstavka 62. člena ZIL pozvala tožečo stranko, da se v roku šestih mesecev od dneva izdaje poziva izjavi o razlogih za zavrnitev varstva v Sloveniji. Dne 9. 9. 1997 se je tožeča stranka izjavila o razlogih za zavrnitev njene znamke in navedla, da je nosilec še starejše figurativne znamke "MAX", veljavne tudi v Sloveniji. Nato pa je dne 21. 1. 1998 dopolnila izjavitev ter navedla, da je znamka, na katero se je tožeča stranka sklicevala v prvi izjavitvi, prenehala veljati zaradi neuporabe in prosila, da tožena stranka počaka z dokončno odločitvijo do 30. 9. 1999 zaradi morebitne sklenitve dogovora z družbo AAA d.o.o. Tožena stranka v obrazložitvi odločbe dalje navaja, da sklicevanje tožeče stranke na njeno starejšo znamko, ne glede na to, ali je bila kasneje razveljavljena ali ne, ne more vplivati na ta postopek. Predmet tega postopka sta namreč mednarodno registrirana znamka, št. 652636 in znamka, št. 9470104 ter morebitna njuna podobnost. Prijava za znamko AAA d.o.o. je bila vložena 9. 2. 1994, to je pred datumom mednarodne znamke - 29. 2. 1996 oziroma pred datumom prednostne pravice z dne 31. 10. 1995. Pri znamkah obeh strank je izpolnjen prvi pogoj, to je pogoj istovrstnosti oziroma podobnosti blaga - sladoledi. Po celoviti presoji znakov obeh znamk je tožena stranka ugotovila, da je prej registrirana znamka "MAX" figurativna znamka, sestavljena iz besednega dela, to je besede MAX, ki je izpisana s črkami v posebnem fontu, in sicer z odebeljenimi črnimi črkami.