Jedro

Glede na pravno mnenje Vrhovnega sodišča z dne 16.6.1998 se v primeru vložitve predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine pred začetkom postopka prisilne poravnave, o katerem odloča sodišče po njegovem začetku, dajatveni del predloga za izvršbo šteje za tožbo s predlogom za izdajo plačilnega naloga po (sedaj veljavnem) 431. členu ZPP. Od njegovega sprejema se okoliščine niso bistveno spremenile, tako da bi utemeljevale odstop od sprejetega in uveljavljanega pravnega mnenja.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, izpodbijani sklep sodišča druge stopnje se spremeni tako, da se glasi: „Pritožbi se delno ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v delu glede dajatvenega dela predloga za izvršbo spremeni tako, da se šteje za tožbo s predlogom za izdajo plačilnega naloga in se odstopi Okrožnemu sodišču v Mariboru v odločitev.

V ostalem, glede predloga za dovolitev izvršbe, se pritožba zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.“ Odločitev o stroških izvršilnega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka 1. Upnik je dne 7. 2. 2006 pri Okrajnem sodišču v Mariboru zoper dolžnika vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine zaradi izterjave 87.869,20 SIT s pripadki. Po podatkih sodnega registra je bil nad dolžnikom dne 3. 4. 2006 začet postopek prisilne poravnave, kar je sodišče upoštevalo tako, da je dne 19. 6. 2006 izdalo sklep o zavrnitvi predloga za izvršbo.

2. Višje sodišče v Mariboru je pritožbo upnika zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Razlogi, ki jih uveljavlja zahteva za varstvo zakonitosti 3. Vrhovna državna tožilka v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavlja razlog zmotne uporabe materialnega prava in Vrhovnemu sodišču predlaga, da sklep sodišča druge stopnje spremeni tako, da pritožbi delno ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se dajatveni del predloga za izvršbo šteje za tožbo, o kateri naj se odloči v pravdnem postopku.

4. Sodišči prve in druge stopnje naj ne bi upoštevali pravnega mnenja Vrhovnega sodišča z dne 16. 6. 1998, po katerem se dajatveni del predloga za izvršbo šteje za tožbo s predlogom za izdajo plačilnega naloga, če vloži upnik predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine pred začetkom postopka prisilne poravnave, sodišče pa o njem odloča po njegovem začetku.

5. Zahteva za varstvo zakonitosti je bila vročena upniku in dolžniku. Upnik je v odgovoru predlagal ugoditev zahtevi, dolžnik pa nanjo ni odgovoril. Razlogi za ugoditev zahtevi za varstvo zakonitosti 6. Po začetku postopka prisilne poravnave proti dolžniku ni mogoče dovoliti izvršbe v poplačilo niti izvršbe v zavarovanje (1. odstavek 36. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, Ur. l. RS št. 67/1993 s spremembami - ZPPSL). Iz gramatikalne razlage navedene določbe izhaja, da je predlog za izvršbo treba zavrniti, tudi v primeru, če je bil vložen pred začetkom postopka prisilne poravnave, ta pa se je začel še preden je sodišče odločilo o predlogu.

7. Vrhovna državna tožilka utemeljeno opozarja na pravno mnenje Vrhovnega sodišča z dne 16. 6. 1998, po katerem se v primeru vložitve predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine pred začetkom postopka prisilne poravnave, o katerem odloča sodišče po njegovem začetku, dajatveni del predloga za izvršbo šteje za tožbo s predlogom za izdajo plačilnega naloga po (sedaj veljavnem) 431. členu Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami - ZPP). Navedeno stališče se nanaša prav na obravnavani primer in skladno z drugim odstavkom 110. člena Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 19/1994 s spremembami - ZS) zavezuje senate Vrhovnega sodišča. 8. Sedaj veljavni ZPP sicer ne določa več obveznosti upnika, da v primeru izpolnjenih pogojev vloži predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine namesto tožbe s predlogom za izdajo plačilnega naloga, kot je veljalo v času sprejema pravnega mnenja. Spremenjena zakonska ureditev pa ni take narave, da bi utemeljevala odstop od sprejetega in uveljavljenega pravnega mnenja.

9. Iz navedenih razlogov je Vrhovno sodišče zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo in izpodbijani sklep ustrezno spremenilo, tako da se predlog za izvršbo v dajatvenem delu šteje za tožbo s predlogom za izdajo plačilnega naloga in se odstopi pristojnemu sodišču, predlog za dovolitev izvršbe pa se zavrne (prvi odstavek 380. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 391. člena ZPP).

10. Izrek o stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP, ki se smiselno uporablja v izvršilnem postopku glede na 15. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/1998 s spremembami – ZIZ).