Jedro

Glede na to, da se ime, priimek in EMŠO dolžnika v predlogu za izvršbo ujemajo z zemljiškoknjižnimi podatki, so izpolnjeni pogoji za dovolitev vpisa zaznambe sklepa o izvršbi (tudi če je naslov drugačen).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je na podlagi obvestila in sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 23719/2010 z dne 04. 03. 2010 pri nepremičninah: parc. št. 197, 1161/1, 1162 in 208.S do ¼, vpisanih v vl. št. 273, k.o. X, parc. št. 4215, 1913/2, 1913/5, do ¼, vpisanih v vl. št. 1607, k.o. Y, in parc. št. 4214, do ½, vpisani v vl. št. 1836, k.o. Y, last dolžnika I. K., dovolilo zaznambo izvršbe in vknjižbo hipoteke za terjatev v znesku 464,47 EUR s pripadki, v korist upnice B. K., d.d. 2. Dolžnik je zoper sklep vložil pritožbo brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov. Navaja, da je sodišče v izvršilnem postopku izdalo sklep VL 23719/2010 z dne 24. 12. 2010, s katerim je bilo v drugi točki izreka odločeno, da se opravi izbris sklepa o izvršbi z dne 04. 03. 2010. Sodišče prve stopnje bi moralo opraviti izbris ne pa vpis zaznambe, zato sodišču druge stopnje predlaga, da izpodbijani sklep odpravi. Opozarja, da je I. K., B., P. že pokojen, drugi pa se je že davno odselil. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je izpodbijani zemljiškoknjižni vpis opravilo po uradni dolžnosti na podlagi 86. in 88. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) po tem, ko je prejelo obvestilo izvršilnega sodišča, kateremu je bil priložen sklep o izvršbi VL 23719/2010 z dne 04. 03. 2010. Zemljiškoknjižno sodišče v takem primeru zaznamuje izvršbo in hkrati dovoli vknjižbo hipoteke, ki jo je upnik pridobil z zaznambo izvršbe.

5. Zemljiškoknjižno sodišče je prejelo sklep o izvršbi in obvestilo izvršilnega sodišča 29. 11. 2010, izvršilni postopek pa je bil (kot je razvidno iz pritožbi priloženega dokaza) dne 24. 12. 2010 ustavljen in odločeno, da se bo v zemljiški knjigi opravil izbris zaznambe sklepa o izvršbi. V zemljiškoknjižnem postopku velja načelo vrstnega reda (10. in 122. člen ZZK-1), po katerem mora zemljiškoknjižno sodišče odločati o vpisih (in izbrisih) po vrstnem redu, ki se določi po trenutku, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis oziroma listino, na podlagi katere odloča o vpisu po uradni dolžnosti. Izvršilno sodišče je ustavilo postopek po 29. 11. 2010, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo ustrezne listine in obvestilo za vpis zaznambe izvršbe po sklepu z dne 04. 03. 2010. Zato je bilo sodišče prve stopnje, upoštevaje omenjena zakonska pravila, dolžno izvesti zaznambo izvršbe in vknjižbo hipoteke na podlagi prejetega sklepa o izvršbi in obvestila. V zemljiškoknjižnem postopku zaradi dovolitve zaznambe izvršbe ni mogoče upoštevati, da so že nastopili pogoji za izbris zaznambe izvršbe, kar dokazuje dolžnik. Bo pa zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti v skladu z 90. členom ZZK-1 izbrisalo zaznambo izvršbe na podlagi obvestila izvršilnega sodišča. Če izvršilno sodišče zemljiškoknjižnega sodišča ne bi obvestilo o pogojih za izbris zaznambe izvršbe, lahko dolžnik, ki je stranka v izvršilnem postopku, tudi sam predlaga izbris zaznambe. Kadar zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisih po uradni dolžnosti, lahko odloča tudi na podlagi zemljiškoknjižnega predloga (3. odst. 125. člena ZZK-1).

6. V zemljiškoknjižnem postopku se odloča o pogojih za vpis glede na stanje vpisov v zemljiški knjigi (124. člen ZZK-1). Upoštevaje načelo pravnega prednika (9. člen ZZK-1) je vpis v zemljiški knjigi dopusten samo proti osebi, proti kateri učinkuje listina, ki je podlaga za vpis, in ki je v zemljiški knjigi vpisana kot imetnik pravice, na katero se vpis nanaša. Kadar gre za vpis po uradni dolžnosti, kot v obravnavnem primeru, je vpis dovoljen le proti osebi, v korist katere je vknjižena ali se hkrati vknjiži pravica, glede katere se bo opravil vpis, in če sodna odločba, na podlagi katere se o vpisu odloča po uradni dolžnosti, učinkuje proti tej osebi (2. alineja 1. odstavka 150. člena ZZK-1). Zaznamba izvršbe in vknjižba hipoteke je torej dovoljena pri tistih nepremičninah, ki so last dolžnika iz izvršilnega postopka. Kljub temu, da se naslov dolžnika, naveden v sklepu o izvršbi (H. pri C., C. . K.), ne ujema z naslovom, ki je naveden v zemljiški knjigi (B. 19a, P.), so izpolnjeni pogoji za dovolitev vpisa zaznambe sklepa o izvršbi. Ime in priimek ter EMŠO dolžnika v predlogu za izvršbo se ujemajo z zemljiškoknjižnimi podatki imetnika solastninske pravice na nepremičninah. Tako ni dvoma, da gre pri dolžniku, ki je naveden v sklepu o izvršbi, in imetniku solastninske pravice na nepremičninah, ki so predmet izvršbe, za eno in isto osebo.

7. Ker je pritožba neutemeljen, sodišče druge stopnje pa tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 120. členom ZZK-1), je na podlagi 2. točke 3. odst. 161. člena ZZK-1 pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Hkrati je dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.