Jedro

Zgolj dejstvo, da je tožnik isto strokovno mnenje predložil v predhodnem postopku za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo strojne lope, samo po sebi ni zadosten razlog za zavrženje tožnikovega predloga, saj je bistvena vsebina mnenja ugotovitev, ali so bili pri prikazu vplivnega območja v njem tudi za ta postopek upoštevani relevantni viri hrupa.

Izrek

Tožbi se ugodi, sklep Upravne enote Ptuj št. 351-994/2007-5 (04060) z dne 21. 3. 2008 se odpravi in se zadeva vrne upravnemu organu prve stopnje v ponovni postopek.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijanim sklepom zavrgla tožnikov predlog za obnovo postopka, končanega z izdanim gradbenim dovoljenjem št. 351-522/2007-5 (04064) z dne 25. 7. 2007, s katerim je bila investitorjema A.A. in B.A. (v tem upravnem sporu prizadetima strankama) dovoljena sprememba namembnosti obstoječe strojne lope, stoječe na zemljišču parc. št. 22/10 in 22/11 k.o. ..., v skladišče gradbenega materiala. Toženka v obrazložitvi pojasnjuje, da je bilo prizadetima strankama 24. 3. 2005 izdano prvo gradbeno dovoljenje za gradnjo strojne lope na navedenem zemljišču, ki je bilo v obnovljenem postopku, začetem na predlog tožnika, puščeno v veljavi. Zoper to odločitev je tožnik sprožil upravni spor pod opr. št. U 500/2006, v katerem je bila njegova tožba s sodbo z dne 22. 11. 2007 zavrnjena. V prvem postopku je C.C. dokazoval napačen prikaz vplivnega območja pri gradnji strojne lope s predložitvijo ekspertnega mnenja PVO 08/05 z datumom 1. 9. 2005, ki ga je izdelala družba D. d.d.. Navedeno ekspertno mnenje je tožnik predložil tudi v tem upravnem postopku in z njim dokazoval, da je vplivno območje v PGD za spremembo namembnosti obstoječega objekta v skladišče gradbenega materiala, za kar je bilo 25. 7. 2007 izdano gradbeno dovoljenje, prikazano napačno. Ker se predloženo strokovno mnenje nanaša na prikaz vplivnega območja pri gradnji strojne lope, ga upravni organ ocenjuje kot neustreznega, kar je razlog za zavrženje vloge kot nepopolne.

Upravni organ druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnil, saj tožnik ni izkazal napačno prikazanega vplivnega območja gradnje po predloženem projektu. Iz razlogov odločbe je med drugim razvidno, da je tožnik v predlogu navedel, da se pred skladiščem odvija razkladanje in nakladanje blaga za dobavitelje prizadetih strank, dovoz do objekta pa se izvaja po severni dovozni poti, česar vplivno območje gradnje ne zajema. V zvezi s tem pritožbeni organ poudarja, da tožnik s predloženim strokovnim mnenjem dokazuje, da v projektu za gradnjo lope ni upoštevan hrup, ki nastaja na njegovem zemljišču zaradi dovoza in dostopa k strojni lopi po severni dovozni cesti. Kot je ugotovil že prvostopenjski organ, je bilo to strokovno mnenje izdelano za potrebe postopka izdaje gradbenega dovoljenja za gradnjo strojne lope in ne za njeno spremembo namembnosti, zato mnenja že iz tega razloga v tem postopku ni mogoče upoštevati. Poleg tega drugostopenjski organ ugotavlja, da po projektu nista predvidena dostop in dovoz k objektu po severni strani, ampak ta poteka po zahodnem delu zemljišča prizadetih strank in se navezuje na javno cesto. Zato tožnikove navedbe o napačno prikazanem vplivnem območju v zvezi z dostopom na zemljišče prizadetih strank, niso verjetne. Ker tožnik ni izkazal, da bi moral sodelovati v postopku, je predlog za obnovo vložila neupravičena oseba in ga je bilo treba iz tega razloga po 267. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) zavreči. Tožnik se s tako odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je v vodilni mapi PGD napačno prikazano vplivno območje objekta glede hrupa, saj bi moralo biti po 54. členu Zakona o varstvu okolja (v nadaljevanju ZVO-1) prikazano vplivno območje že obstoječih objektov in novega. Tako PGD nič ne govori o že obstoječih virih hrupa (trgovine in gostinskega lokala). V nadaljevanju navaja, da je projektant določil dovoz do objekta tudi po severni dovozni poti, tega vplivnega območja pa ni prikazal. V vodilni mapi na risbi št. 0.10 1 je jasno vrisana in napisana dovozna pot do skladišča po severni strani, njegovo vplivno območje pa sega tudi na tožnikovo zemljišče parc. št. 22/5 k.o. ... Neutemeljeno je bilo zavrnjeno tudi predloženo strokovno mnenje, izdelano 1. 9. 2005, čeprav je na njegovi 5. strani jasno navedeno, da je izdelano za skladiščno transportno dejavnost, to je za objekt, ki je kot tak takrat že stal. Zato ga ni mogoče zavreči le iz razloga, ker ni narejen za skladišče, niti iz razloga, ker je izdelano na podlagi predpostavk, saj se upravni organ po drugi strani pri projektantu zadovolji le s predvideno oceno. V zaključku poudarja, da upravna enota ni delovala zakonito, ko je za isti objekt izdala najprej gradbeno dovoljenje za strojno lopo, nato pa je investitor predložil isto gradbeno dokumentacijo, samo s spremenjenim imenom za skladišče in dobil novo gradbeno dovoljenje za skladišče. Objekt ima veljavni dve gradbeni dovoljenji, kar ni dopustno. Predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne v ponovno odločanje. Predlaga tudi razveljavitev gradbenega dovoljenja z dne 25. 7. 2007. Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi, dodatnih razlogov pa ne navaja.

Na tožbo sta odgovorila tudi A.A. in B.A. kot prizadeti stranki. Navajata, da predloženo strokovno mnenje kot dovozno pot do skladišča napačno upošteva t. i. severno dovozno cesto ob meji s tožnikovo parcelo, saj se kot dostopna pot do ploščadi pred obravnavanim skladiščem dejansko uporablja dovozna pot južno od obstoječega poslovnega objekta. Severna dovozna pot se uporablja le kot dovoz za dostop v stanovanje, v gostinski prostor, v garaže in do manjših vstopnih vrat v predmetno skladišče. Pri oceni hrupa je torej upoštevano, kot da se na severni dovozni poti vrši skladiščna dejavnost, nakladanje, razkladanje, dovozi strank ipd.. To mnenje je bilo že obravnavano v tožbi zoper prvo gradbeno dovoljenje, izdano za strojno lopo. V zaključku poudarjata, da se strokovno mnenje ne nanaša na predmetno gradnjo, ampak postavlja domneve v zvezi s položajem, ko bi se objekt uporabljal za drug namen in bi se uporabljala druga dovozna pot, kot je določeno v PGD. Predlagata zavrnitev tožbe.

Tožba je utemeljena.

Sodišče uvodoma poudarja, da je predmet preizkusa zakonitosti v tem upravnem sporu odločitev o zavrženju tožnikovega predloga za obnovo postopka, končanega z izdajo gradbenega dovoljenja z dne 25. 7. 2007, in ne to dovoljenje samo. O navedenem gradbenem dovoljenju bi bilo mogoče razpravljati šele v primeru, če bi tožnik uspel s predlogom za obnovo postopka, v tako obnovljenem postopku pa bi gradbeno dovoljenje ostalo v veljavi.

Neutemeljeno je tožnikovo sklicevanje na določbo 54. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04 in naslednji; ZVO-1), ki v 2. odstavku določa, da mora poročilo o vplivih na okolje med drugim vsebovati tudi opis obstoječega stanja okolja vključno z obstoječimi obremenitvami in opis nameravanega posega, vključno s podatki o njegovem namenu, kraju in velikosti. Navedena določba se namreč nanaša na poročilo, na podlagi katerega se izvede presoja vplivov na okolje (1. odstavek 54. člena ZVO-1), ta pa se opravi le za posege, za katere vlada predpiše, da je zanje treba izvesti presojo vplivov na okolje. Tožnik ne zatrjuje, da bi v konkretnem primeru šlo za tak poseg.

V skladu z določbo 3. odstavka 70. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02 in naslednji; v nadaljevanju ZGO-1), ki jo je treba v zadevi uporabiti v skladu z določbo 114. člena ZGO-1B (Uradni list RS, št. 126/07) mora oseba, ki predlaga obnovo postopka iz razloga, ker ji ni bila dana možnost udeležbe v njem kot stranskemu udeležencu zaradi napačno prikazanega vplivnega območja objekta, predlogu za obnovo postopka priložiti ekspertno mnenje, iz katerega izhaja, da je vplivno območje objekta v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja prikazano napačno.

V zadevi ni sporno, da je bilo prizadetima strankama 25. 7. 2007 izdano gradbeno dovoljenje za spremembo namembnosti strojne lope v skladišče gradbenega materiala. Ker je v skladu z določbo 5.7. točke 1. odstavka 2. člena ZGO-1 vplivno območje objekta tridimenzionalni prostor ob, nad in pod načrtovanim objektom, v katerem je ob upoštevanju gradbenih predpisov in pogojev za gradnjo predvidena dopustna emisija snovi ali energije iz objekta v okolje in drugi vplivi objekta na okolico, je v obravnavanem primeru relevantno vplivno območje objekta s spremenjeno namembnostjo, konkretno skladišča gradbenega materiala, in površin, povezanih z njegovo uporabo, med drugim tudi dovozne poti. Tožnik je bil zato v obravnavanem primeru dolžan predložiti strokovno mnenje, iz katerega bi izhajalo, da območje, v katerem se predvidevajo dopustne emisije snovi, energije ali drugi vplivi skladišča z dovozno potjo, sega tudi na tožnikovo nepremičnino parc. št. 22/5 k.o. ... Po določbi 1. točke 1. odstavka 62. člena ZGO-1 namreč lahko v postopku kot stranski udeleženci sodelujejo lastniki tistih nepremičnin, ki jih na podlagi vplivnega območja objekta določi pristojni upravni organ.

V skladu z navedenim bi moral upravni organ prve stopnje po prejemu strokovnega mnenja št. PVO 08/05 z dne 1. 9. 2005 ugotoviti utemeljenost tožnikovih trditev o napačno prikazanem vplivnem območju, ki da sega tudi na njegovo nepremičnino, in sicer na podlagi podatkov v PGD kot sestavnemu delu spornega gradbenega dovoljenja za spremembo namembnosti z dne 25. 7. 2007, tožnikovih trditev v predlogu za obnovo postopka in vsebine predloženega mnenja. Zgolj dejstvo, da je tožnik isto strokovno mnenje predložil v predhodnem postopku za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo strojne lope, samo po sebi ni zadosten razlog za zavrženje tožnikovega predloga, saj je bistvena vsebina mnenja oz. ugotovitev, ali so bili pri prikazu vplivnega območja v njem tudi za ta postopek upoštevani relevantni viri hrupa. Po mnenju sodišča tožnik namreč utemeljeno opozarja, da je strokovno mnenje obravnavalo takrat že stoječi objekt s skladiščno transportno dejavnostjo, torej z namembnostjo, ki je tudi vsebina gradbenega dovoljenja z dne 25. 7. 2007 in na katerega se nanaša obravnavani predlog za obnovo postopka.

Poleg tega sodišče po vpogledu v upravne spise ugotavlja, da je tožnik že v predlogu za obnovo postopka zatrjeval, da se dovoz do skladišča opravlja po severni dovozni poti, ki je tudi prikazana v gradbeni dokumentaciji, št. risbe 0.01 1 (v tožbi navaja št. 0.10 1) in da vplivno območje te dovozne poti sploh ni prikazano. Do tega dejstva se upravni organ prve stopnje ni opredelil, medtem ko je pritožbeni organ navedbo zavrnil, saj je ugotovil, da po projektu dostop in dovoz k objektu po severni strani nista predvidena. Ker ne navaja, iz katerega dela projekta je to razvidno in se ne opredeli do tožnikovega sklicevanja na omenjeno risbo v PGD, sodišče te dejanske okoliščine ne more preizkusiti. Prav dovoz po severni dovozni poti ob meji s tožnikovo parcelo do skladišča pa je eden od virov hrupa, ki je upoštevano v obravnavanem strokovnem mnenju (stran 6). Nenazadnje iz odgovora prizadetih strank na tožbo izhaja, da se severni dovoz dejansko uporablja za dostop do manjših vstopnih vrat v skladišče, pri čemer je za obravnavani postopek relevantno, ali je ta dovoz prikazan tudi v PGD in se nanj nanaša izdano gradbeno dovoljenje za spremembo namembnosti.

Ker upravni organ prve stopnje ni ugotovil vseh bistvenih okoliščin glede vsebine predloženega strokovnega mnenja, pomembnih za presojo, ali je v PGD napačno prikazano vplivno območje, pritožbeni organ pa glede ugotovitve, da severna dovozna pot v projektu sploh ni predvidena (posledično torej, da se tožnik v tem postopku ne more sklicevati na njeno vplivno območje), ni navedel popolnih razlogov, je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijani sklep odpravilo (2. točka 1. odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 105/06 in naslednji; v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo upravnemu organu prve stopnje v ponovni postopek (3. odstavek 64. člena ZUS-1). V njem bo moral upravni organ med drugim ugotoviti, ali je prikaz hrupa zaradi dejavnosti „strojne lope“ mogoče šteti oz. uporabiti kot prognozo hrupa za skladišče, ali PGD, ki je sestavni del gradbenega dovoljenja z dne 25. 7. 2007, predvideva dostop k skladišču po severni dovozni poti, če da, ali je njeno vplivno območje prikazano v predloženem strokovnem mnenju, in ali je na podlagi teh okoliščin mogoč sklep, da vplivno območje v obravnavanem primeru sega tudi na tožnikovo zemljišče.