Jedro

Glede na to, da je bila pogoda sklenjena v pisni obliki in izvedena v zemljiški knjigi, samo dejstvo, ki ga zatrjuje pritožba, da je tožnik tudi po sklenitvi izročilne pogodbe še naprej uporabljal hlev in listnik, nima vpliva na veljavnost omenjene pogodbe, saj za veljavnost le te ni potrebno, da so nepremičnine tudi v naravi izročene v posest. Vpis v javno knjigo je namreč pri nepremičninah način izročitve, ki ga predvideva zakon.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev, da sta goveji hlev v izmeri 5 X 4 m in listnica v izmeri 3,5 X 5 m, ki se naslanjata na staro hišo brez številke, stoječo na parc. št. 153, ki je kot edina pripisana vl. št. 654 k.o., last tožnika in da sta toženca dolžna izstaviti listino, na podlagi katere bo mogoče vknjižiti lastninsko pravico na ime tožnika. Tožniku je naložilo, da mora prvotoženki povrniti njene pravdne stroške v znesku 118.480,00 SIT, v 15 dneh, pod izvršbo. Zoper to sodbo se je pravočasno pritožil tožnik iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 353. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. SFRJ 4/77 - 27/90 in RS, št. 55/92; v nadaljevanju: ZPP). Navaja, da tožnik ni nikoli trdil, da je po sklenitvi izročilne pogodbe med strankama pridobil lastninsko pravico na spornem delu nepremičnin bodisi po samem zakonu, na podlagi pravnega posla ali z dedovanjem. Tožnik je trdil in resnica je ta, da listnice in govejega hleva z izročilno pogodbo tožnik tožencema ni nikoli dal. Če tega ni nikoli dal in je pomotoma v zemljiški knjigi prepisano na oba toženca, potem ni mogoče od tožnika zahtevati, da naj dokaže, da je po sklenitvi izročilne pogodbe oboje nazaj pridobil. Sodišče si sporne nepremičnine ni ogledalo na kraju samem, kar bi bilo potrebno storiti v novem sojenju. Iz priložene skice izhaja, da gre za tri samostojne objekte, ki se naslanjajo drug na drugega. To so stara hiša, goveji hlev in listnica. Tožnik je tožencema dal staro hišo za počitniško hišico, tožnik pa je imel vedno listnico in goveji hlev zasedeno z živino in kmetijskimi pridelki, saj je kmet. Tako nova hiša, kot kozolec, kot listnica, kot goveji hlev, stara hiša in baraka, vse se nahaja na parcelni številki 153 k.o.. Nemogoče je, da si bo sedaj toženka, ki je dobila staro hišo za vikend, prilastila poleg govejega hleva in listnice še celotno parcelo in celo del tožnikove hiše. Predlaga razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje in vrnitev zadeve v novo odločanje. Pritožba ni utemeljena. Pritožba ne pojasni, katero od bistvenih kršitev določb postopka naj bi storilo sodišče prve stopnje, zato je pritožbeno sodišče opravilo uradni preizkus, ki pa je pokazal, da sodišče prve stopnje ni storilo nobenih kršitev določb postopka, na katere mora glede na določbo 2. odstavka 365. člena ZPP pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, prav tako pa je na ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zavrnilo tožbeni zahtevek. Tožnik v pritožbi zatrjuje, da tožencema listnice in govejega hleva z izročilno pogodbo ni nikoli dal. Pritožbeno sodišče se s takšnim stališčem pritožbe ne strinja. Pritrditi je razlogom sodišča prve stopnje, ki jih to navaja v sodbi, da je tožnik s tako imenovano izročilno pogodbo ( iz vsebine katere pa v bistvu izhaja, da gre za mešano darilno pogodbo, čeprav sta jo stranki poimenovali izročilna) sklenjeno dne 10.12.1990, tožencema v zameno za dano fizično in denarno pomoč izročil v last nepremičnino, vpisano pod vl. št. 223 k.o. kot parcelno številko 153, stavbišče s hišo, kar predstavlja v naravi kmečko hišo z gospodarskim objektom K.76, vsakemu do ene polovice. Ta pogodba je bila nato dne 19.12.1990 overjena pred sodnikom nekdanjega Temeljenega sodišča v Ljubljani, Enote v Grosupljem, nato pa tudi izvedena v zemljiški knjigi, saj sta toženca na podlagi zemljiškoknjižnega sklepa istega sodišča Dn. št. 2047/91 z dne 30.12.1991 postala zemljiškoknjižna lastnika navedene nepremičnine vsak do polovice. Pritožbeno sodišče se nadalje tudi strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je iz cenitve gr. ing. A.Č. s septembra 1990, ki je bila podlaga sklenjeni izročilni pogodbi pravdnih strank, razvidno, da predstavlja nepremičnina K je enoten objekt s kmečko hišo in gospodarskim delom, torej tudi hlevom in listnico in ne samo stare hiše (stanovanjski del zgradbe), zato ni mogoče pritrditi navedbam pritožbe, da hlev in listnik nista bila predmet omenjene pogodbe. Ta pogodba pa tudi ni bila izpodbita zaradi napak volje v prekluzivnem roku, kot je to pravilno zaključilo že sodišče prve stopnje. Tožnik v pritožbi tudi navaja, da je imel vedno listnico in goveji hlev zasedeno z živino in kmetijskimi pridelki, saj je kmet. Takšne trditve pa je tožnik postavil tudi že v tožbi. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da glede na to, da je bila pogodba sklenjena v pismeni obliki in izvedena v zemljiški knjigi, samo dejstvo, ki ga zatrjuje pritožba, da je tožnik tudi po sklenitvi pogodbe še naprej uporabljal hlev in listnik, nima vpliva na veljavnost omenjene pogodbe, saj za veljavnost le te ni potrebno, da so nepremičnine tudi v naravi izročene v posest. Vpis v javno knjigo je namreč pri nepremičninah način izročitve, ki ga predvideva zakon (33. člen Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih, Ur.l. SFRJ, št. 6/80 in 36/90;ZTLR). Nadaljne navedbe pritožbe o tem, da na parcelni številki 153 k.o. stoji tudi nova hiša tožnika in da si bo toženka prilastila tudi to novo hišo, pa so ne glede na resničnost ( sam tožnik je namreč izpovedal - list. št. 25 spisa, da nova hiša stoji na parc. št. 278) nerelevantne, saj toženka tega ni nikoli trdila, pa tudi iz omenjene pogodbe je jasno razvidno, da ta ni bila predmet pogodbe. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje ( 368. člen ZPP). Na podlagi 1. odstavka 498. člena ZPP, Ur.l.RS, št. 26/99 je v pritožbenem postopku sodišče uporabilo določbe ZPP, Ur.l.SFRJ, št. 4/77 - 27/90 in RS, št. 55/92.