Jedro

Če ima stečajni dolžnik ob začetku stečajnega postopka zaposlene delavce, jim je treba pred zaključkom stečajnega postopka izdati odločbe o prenehanju delovnega razmerja.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep o zaključku stečajnega postopka in izbrisu pravne osebe iz sodnega registra razveljavi in v tem obsegu vrne zadeva sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom nad družbo K. d.o.o. začelo stečajni postopek in ga takoj tudi zaključilo, ker je ugotovilo, da je družba prezadolžena in da premoženje družbe, ki bi prišlo v stečajno maso, ne bi zadoščalo niti za stroške stečajnega postopka. Zato je sklenilo, da se dolžnik izbriše iz sodnega registra. Proti temu sklepu je vložila pritožbo A. R. iz Ribnice. Trdi, da je bila delavka družbe K. d.o.o., in da ima družba do nje določen dolg, ki ga zaradi stečaja ne bo dobila plačanega. Trdi, da bi ji moral stečajni upravitelj izdati ugotovitveni sklep o prenehanju delovnega razmerja, če pa stečajni upravitelj ni bil imenovan, pa bi moral sklep izdati stečajni senat, saj je tak sklep pogoj za uveljavljanje pravic ob prenehanju delovnega razmerja in zahteva, da se ji taka odločba izda. Pritožba je temeljena. Iz tega, kaj pritožnica z vloženo pritožbo zahteva, je razvidno, da sklepa o začetku stečajnega postopka ne izpodbija. Izpodbija sklep o zaključku postopka in izbrisu družbe iz sodnega registra. Sodišče druge stopnje je zato izpodbijani sklep tako tudi preizkusilo. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je premoženje družbe, ki bi prišlo v stečajno maso tako majhno, da ne bi zadoščalo niti za stroške stečajnega postopka. Pritožnica te ugotovitve tudi ne izpodbija. Čim je sodišče to ugotovilo, je stečajni postopek zaključilo (1. odstavek 99. člena ZPPSL). Pritožnica trdi, da je bila delavka stečajnega dolžnika in da bi ji zato morala biti izdana odločba o prenehanju delovnega razmerja zaradi stečaja. Čeprav iz določbe 1. odstavka 99. člena ZPPSL, tako kot je zapisana, izhaja, da je pogoj za zaključek stečajnega postopka le ugotovitev sodišča, da premoženje stečajnega dolžnika ne zadošča niti za kritje stroškov stečajnega postopka, pa je po mnenju pritožbenega sodišča v tem primeru pri odločanju treba uporabiti tudi določbo 1. odstavka 169. člena ZPPSL, ki na splošno ureja pogoje za zaključek stečajnega postopka. To pa pomeni, da je tudi v takem primeru, kot je konkretni primer, treba pred zaključkom stečajnega postopka opraviti tista opravila, do katerih nujno pride tudi v teh stečajnih postopkih zaradi nastopa učinkov pravnih posledic začetka stečajnega postopka. Pravna posledica vsakega začetka stečajnega postopka pa je prenehanje delovnega razmerja delavcem (če jih ta seveda ima) stečajnega dolžnika (1. odstavek 106. člena ZPPSL). Temeljni princip delovnopravne zakonodaje je, da mora biti delavcu, ki mu preneha delovno razmerje, vročena pisna odločba o prenehanju delovnega razmerja in da mora ta vsebovati pouk o tem, kako in kje lahko delavec uveljavlja pravice, ki jih ima za primer brezposelnosti (glej 78. člen Zakona o temeljnih pravicah iz delovnih razmerij - Ur.l. SFRJ št. 60/89 do 42/90 v nadaljevanju ZTPDR in 102. a člen Zakona o delovnih razmerjih, Ur.l. RS št. 14/90 do 71/93). To pa velja tudi za primer, ko delavcu preneha delovno razmerje po sili zakona (glej 1. odst.77. člena ZTPDR), torej tudi v primeru, ko delavcu preneha delovno razmerje po ZPPSL. Da se izdajajo odločbe o prenehanju delovnega razmerja tudi delavcem, ki jim preneha delovno razmerja zaradi začetka stečajnega postopka, pa ne izhaja samo iz delovno pravne zakonodaje, pač pa tudi iz nekaterih določb ZPPSL (primerjaj 8. odstavek 147. člena in 7. odstavek 172. člena ZPPSL). Ti dve določbi ZPPSL in tudi določba 2. odstavka 106. člena ZPPSL sta sicer vnešeni med tiste določbe zakona, ki se nanašajo na stečajne postopke, pri katerih je oblikovana stečajna masa, imenovan stečajni upravitelj in v katerem se izvajajajo tudi vsa druga stečajna opravila. Vendar sodišče druge stopnje ne najde razumnega razloga, da odločb o prenehanju delovnega razmerja delavcem ne bi bilo treba izdati v tistih stečajnih postopkih, kjer stečajni upravitelj ni imenovan, ker ni sredstev, ki bi šle v stečajno maso. Tudi v teh stečajnih postopkih namreč pride na delovno pravnem področju do prav istih pravnih posledic začetka stečajnega postopka. Zastopnik stečajnega dolžnika izgubi pooblastila (1. odstavek 105. člena ZPPSL) in zato on ne more več izdati takih odločb. Delavcem (če jih je imel) pa prenehajo delovna razmerja (1. odstavek 106. člena ZPPSL) z dnem začetka stečajnega postopka oz. z dnem, ko je oklic nabit na oglasno desko (1. odst. 8. čl. ZPPSL). V prid zaključku, da je tudi v teh stečajnih postopkih treba izdati delavcem odločbe o prenehanju delovnega razmerja, pa poleg prej navedenih zakonskih določb, govorijo tudi določbe Zakona o jamstvenem skladu (Ur.l. RS 25/97 in 22/2000), ki urejajo postopek za uveljavljanje pravic delavcev za primer brezposelnosti. V 25. členu tega zakona je izrecno določeno, da mora delavec predložiti odločbo o prenehanju delovnega razmerja tudi v primeru, če je šlo za stečajni postopek po 1. odstavku 99. člena ZPPSL. Iz vsega navedenega izhaja, da je izdaja odločb o prenehanju delovnega razmerja delavcem zaradi stečajnega postopka opravilo, ki ga je treba opraviti tudi v takem postopku, pri katerem ni premoženja in torej ne pride do vnovčenja premoženja. Stečajni postopek je tudi v takem primeru mogoče zaključiti šele potem, ko so odločbe izdane (1. odstavek 169. člena ZPPSL). Ker stečajni upravitelj v takih postopkih ni imenovan, bo to opravilo pač moral opraviti predsednik stečajnega senata (1. odstavek 77. člena ZPPSL) ali pa stečajni senat, če bo o tem odločal istočasno z odločitvijo o zaključku stečajnega postopka. V konkretnem primeru je stečajni dolžnik, ko je podal predlog za začetek stečajnega postopka s predlogom za takojšnji zaključek, navedel, da nima zaposlenih delavcev. Ob taki navedbi stečajnega dolžnika je sodišče prve stopnje odločilo povsem pravilno in zakonito, ko je stečajni postopek takoj po začetku tudi zaključilo, saj ni imelo podatka, da so bili pri stečajnem dolžniku zaposleni delavci. Pritožnica k pritožbi ni predložila dokazila, da je bila ob začetku stečajnega postopka delavka stečajnega dolžnika, vendar je predlagala, da se to dejstvo ugotovi z vpogledom listine in podatke stečajnega dolžnika. S tem je predlagala, da to listino zahteva od stečajnega dolžnika sodišče (1. odstavek 227. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL). Ta pritožbena trditev pa je sodišče druge stopnje dovolj prepričala, da je pritožbi zoper zaključek stečajnega postopka ugodilo in v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje zadevo v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL). V novem postopku bo treba namreč šele ugotoviti, ali je bila pritožnica dejansko v delovnem razmerju pri stečajnem dolžniku na dan začetka stečajnega postopka in bo nato odločilo o njenem predlogu za izdajo odločbe o prenehanju delovnega razmerja. Nato pa bo ponovno odločilo o zaključku stečajnega postopka nad stečajnim dolžnikom.