Jedro

Stečajni postopek zoper toženca se je pričel sicer pred izdajo zamudne sodbe, vendar po izpolnitvi pogojev za izdajo zamudne sodbe in zato je prvostopno sodišče postopalo pravilno, ko postopka ni prekinilo, temveč je izdalo zamudno sodbo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi delna zamudna sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka krije sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano delno zamudno sodbo je prvostopno sodišče razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki iz naslova poroštvene zaveze na podlagi kreditne pogodbe plačati 6.228,59 EUR. Z isto odločbo je še sklenilo, da je tožeča stranka dolžna v roku 15 dni od prejema sklepa tožbo dopolniti tako, da poda ustrezno trditveno podlago glede obrestnega dela zahtevka, sicer bo prvostopno sodišče zahtevek zavrnilo.

2. Delno zamudno sodbo s pritožbo izpodbija stečajni upravitelj zaradi zmotne uporabe materialnih in procesno pravnih določb. V pritožbi izpostavlja, da je prvostopno sodišče prezrlo, da je bil nad tožencem z oklicem dne 5. 3. 2015 (sklep Okrožnega sodišča v Mariboru St 1162/2015 z dne 5. 3. 2015) začet postopek osebnega stečaja in pravna posledica začetka stečajnega postopka je po 4. točki prvega odstavka 205. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) prekinitev pravdnega postopka. Izpodbijana izdana sodba je bila izdana 16. 4. 2015, torej po nastopu pravne posledice začetka stečajnega postopka nad tožencem. Iz navedenega razloga je izpodbijana sodba izdana nezakonito, v nasprotju z določbami o prekinitvi postopka na podlagi samega zakona. Do drugačne odločitve tudi ne privede dejstvo, da so pogoji za izdajo zamudne sodbe nastali že pred dnevom nastanka pravnih posledic začetka stečajnega postopka, ker prvostopno sodišče po citirani zakonski določbi ne bi smelo več izdati zamudne sodbe po začetku stečaja nad tožencem. Postopek bi moralo prekiniti, pri čemer se pritožba sklicuje še na načelo koncentracije stečajnega postopka po določbi 227. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). Pritožbenemu sodišču predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe.

3. Tožeča stranka ni vložila odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožba navaja pravilno, da je izpodbijana delna zamudna sodba bila izdana dne 16. 4. 2015, zoper toženca pa je bil z oklicem Okrožnega sodišča v Mariboru St 1162/2015 z dne 5. 3. 2015 začet postopek osebnega stečaja. Tudi ni sporno (temu pritožba ne oporeka), da so pogoji za izdajo izpodbijane zamudne sodbe bili podani dne 22. 4. 2014, ko je potekel rok za odgovor na tožbo. Pritožba tudi pravilno navaja, da se postopek na podlagi samega zakona prekine, če nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka (4. točka prvega odstavka 205. člena ZPP). Pritožba pa prezre določbo drugega odstavka 207. člena ZPP, po kateri v primeru, če je prekinitev nastala po koncu glavne obravnave, lahko sodnik ali senat na podlagi te obravnave izda odločbo.

6. Ker je po določbi prvega odstavka 318. člena ZPP iztek roka za odgovor na tožbo nosilna predpostavka za zamudno sodbo, se pogoji za njeno izdajo presojajo glede na stanje, ko se je ta predpostavka uresničila. V danem primeru je rok za odgovor na tožbo potekel dne 22. 4. 2014, in tedaj je zadeva postala zrela za odločitev. Ker je v danem primeru prekinitev nastala v časovnem obdobju po izpolnitvi pogojev za izdajo zamudne sodbe (stečaj zoper toženca je bil oklican dne 5. 3. 2015, pogoji za izdajo zamudne sodbe so bili izpolnjeni dne 22. 4. 2014), je prvostopno sodišče lahko v skladu s citiranim drugim odstavkom 207. člena ZPP izdalo zamudno sodbo. Stečajni postopek zoper toženca se je pričel sicer pred izdajo zamudne sodbe, vendar po izpolnitvi pogojev za izdajo zamudne sodbe in zato je prvostopno sodišče postopalo pravilno, ko postopka ni prekinilo, temveč je izdalo zamudno sodbo. Nasprotna pritožbena izvajanja so neutemeljena.

7. Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevne kršitve določb postopka ali nepravilne uporabe materialnega prava (izpodbijana zamudna sodba je izdana v skladu z določbo 318. člena ZPP), je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe (353. člen ZPP).

8. Zoper sklep tožena stranka ni vložila pritožbe.

9. Tožena stranka s pritožbo ni uspela in zato sama krije pritožbene stroške.