Jedro

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dolžnika ugovorno osporavata pravno podlago sklepa o izvršbi, obstoj dolga, pasivno legitimacijo drugodolžnika in obrestni del dolga. Dolžnika v pritožbi temu obrazloženo ne nasprotujeta in le ponavljata ugovorne trditve. Pri tem pa ne izpodbijata odločilnih ugotovitev sodišča prve stopnje, da je Okrajno sodišče v Ljubljani izdalo zoper dolžnika sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, da je sklep postal pravnomočen (1. točka obrazložitve sklepa) in da dolžnika nista navedla, da ugovornih trditev brez svoje krivde nista mogla uveljavljati v pravočasnem ugovoru zoper sklep o izvršbi (6. točka obrazložitve sklepa).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Dolžnika sama krijeta svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo ugovor dolžnikov po izteku roka z dne 17. 11. 2022 (I. točka izreka). Sklenilo je še, da dolžnika sama trpita svoje stroške ugovornega postopka (II. točka izreka). Ugotovilo je, da je Okrajno sodišče v Ljubljani na predlog upnika izdalo sklep o izvršbi z dne 11. 3. 2022 na podlagi verodostojne listine. Sklep je postal pravnomočen 8. 4. 2022. Sodišče prve stopnje je na predlog upnika izdalo sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom rubežem plače ter drugih denarnih prejemkov z dne 12. 10. 2022. Kot izhaja iz ugovornih navedb, dolžnika osporavata pravno podlago sklepa o izvršbi, obstoj dolga, pasivno legitimacijo drugodolžnika in obrestni del dolga ter ne napadata neposredno sklepa o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom z dne 12. 10. 2022, zato ugovorne navedbe iz vloge dolžnikov z dne 17. 11. 2022 predstavljajo ugovorne razloge, ki izpodbijajo sklep o izvršbi in to po izteku roka za pravočasen ugovor. Dolžnika nista izkazala zakonskih pogojev za obravnavo ugovora po izteku roka, saj ne navedeta niti ne dokazujeta, da ugovora brez svoje krivde nista mogla uveljavljati v pravočasnem ugovoru zoper sklep o izvršbi. Vsa ugovorno navedena dejstva so bila dolžnikoma znana ali mogla biti znana ob vročitvi sklepa o izvršbi, ki je vseboval pravni pouk, da je rok za ugovor 8 dni od vročitve, v katerem bi dolžnika morala uveljavljati ugovorna dejstva pa tega nista storila.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlagata pritožbo dolžnika po pooblaščenki iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navajata, da se izvršilno sodišče ni ukvarjalo z ugovorom dolžnikov zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim sredstvom. Izpodbijani sklep je v celoti neutemeljen in nezakonit, saj se sodišče prve stopnje s takšno pravno podlago zadeve že pred odločanjem o predlogu upnika za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom zoper drugodolžnika ni ukvarjalo. Kljub jasnim ugovornim navedbam dolžnika je v izpodbijanem sklepu zavzelo identično in zmotno stališče ter poenostavljeno odločilo, da bi vse ugovorne razloge morala dolžnika pojasniti v ugovoru zoper sklep o izvršbi, čeprav ugovora pasivne legitimacije v smislu, kot ga je drugodolžnik zatrjeval v vlogi z dne 17. 11. 2022, sploh še ni mogel zatrjevati, saj se je sklep o izvršbi nanašal zgolj na rubež in prenos denarnih sredstev ter rubež premičnin prvodolžnika. Da naj bi dolžnika z vlogo z dne 17. 11. 2022 vložila zgolj eno sredstvo ugovor po izteku roka ne drži, saj sta že na prvi strani vloge navedla, da vlagata dve pravni sredstvi, ki sta ju v nadaljevanju razmejila in ločeno predstavila argumente, zaradi katerih sta vložila ugovor zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom (ugovor pasivne legitimacije drugodolžnika) ter argumente, zaradi katerih sta vložila ugovor po izteku roka. Ni pravilno postopanje sodišča prve stopnje, ki je poenostavljeno in posplošeno ter strokovno neargumentirano in arbitrarno obravnavalo vlogo dolžnikov zgolj kot ugovor po izteku roka. Zaključek sodišča prve stopnje je napačen, saj bi, kolikor bi se spustilo v skrbno in temeljito presojo dejanskega stanja, čemur je skladno z zakonskimi določili zavezano, brez dvoma ugotovilo, da drugodolžnik upniku ne dolguje ničesar, ne vtoževanega zneska, s svojimi navedbami pa ni in ne more biti prepozen. Dolžnikoma ni jasno kaj točno upnik od prvo- in drugodolžnika vtožuje, saj na podlagi svoje evidence prvodolžnik v razmerju do upnika nima odprtih obveznosti. Prvodolžnik je plačal vse račune, ki so mu bil izstavljeni in vročeni. Dolžnikoma ni znano na kakšni pravni podlagi oziroma kateri verodostojni listini temelji upnikov predlog za izvršbo, saj temu ni predložil ustreznih dokazil, zato sodišču predlagata, da sklep razveljavi ter ustavi izvršilni postopek. Glede na okoliščino, da dolžnika ne moreta dokazovati negativnih dejstev, je upnik tisti, ki bo moral specificirati in konkretizirati verodostojno listino ter pojasniti podlago in višino vtoževanega zneska.

3. Upnik ni odgovoril na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta dolžnika z vlogo z dne 17. 11. 2022 vložila ugovor zoper sklep o novem izvršilnem sredstvu z dne 12. 10. 2022 ter ugovor po izteku roka (3. točka obrazložitve sklepa). Nato se je opredelilo do trditev dolžnikov in zaključilo, da z njimi ne napadata neposredno sklepa o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom z dne 12. 10. 2022 (4. točka obrazložitve sklepa). Vendar o slednjem ni sprejelo odločitve v izreku, zato imata dolžnika prav, da se sodišče prve stopnje ni ukvarjalo z ugovorom dolžnikov zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, da o tem ni odločilo, da sta že na prvi strani vloge navedla, da vlagata dve pravni sredstvi. Če sodišče prve stopnje ni odločilo o vseh zahtevkih stranke, je v zakonu urejena možnost strank, da to zahtevajo. O tem odloča sodišče prve stopnje. Ne držijo pa pritožbeni očitki, da zaradi opustitve odločitve o ugovoru zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti, da nima razlogov, da je sodišče poenostavljeno in posplošeno ter strokovno neargumentirano in arbitrarno obravnavalo vlogo dolžnikov zgolj kot ugovor po izteku roka.

6. Po pojasnjenem je predmet presoje v tem pritožbenem postopku zgolj odločitev o ugovoru po izteku roka. Ne držijo očitki: (-) da sklep nima in ne vsebuje obrazložitve, zaradi katere bi bilo odločbo mogoče preizkusiti, (-) da sodišče ni sledilo pravnemu silogizmu, (-) da je prekršilo temeljna zakonska določila s tem, ko naj bi se navkljub jasnim in argumentiranim ugovornim razlogom v celoti postavilo na stran upnika in izdalo neobrazloženo in strokovno neargumentirano odločbo, (-) da ni bilo zadoščeno pravici do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS, po obrazloženosti odločbe, pravici do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS, (-) da je sodišče evidentno kršilo ustavno varovane pravice dolžnika do enakosti pred zakonom po 14. členu Ustave RS in sodnega varstva po 23. členu Ustave RS.

7. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dolžnika ugovorno osporavata pravno podlago sklepa o izvršbi, obstoj dolga, pasivno legitimacijo drugodolžnika in obrestni del dolga (4., 6. točka obrazložitve sklepa). Dolžnika v pritožbi temu obrazloženo ne nasprotujeta in le ponavljata ugovorne trditve. Pri tem pa ne izpodbijata odločilnih ugotovitev sodišča prve stopnje, da je Okrajno sodišče v Ljubljani izdalo zoper dolžnika sklep o izvršbi z dne 11. 3. 2022 na podlagi verodostojne listine, da je sklep postal pravnomočen 8. 4. 2022 (1. točka obrazložitve sklepa) in da dolžnika nista navedla, da ugovornih trditev brez svoje krivde nista mogla uveljavljati v pravočasnem ugovoru zoper sklep o izvršbi (6. točka obrazložitve sklepa). Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo ugovor dolžnikov po izteku roka v skladu s tretjim odstavkom 61. člena ZIZ. Ta določa, da lahko ugovor iz prvega odstavka 56. člena tega zakona (po izteku roka) dolžnik vloži tudi zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, s katerim je dovoljena izvršba, če temelji ugovor na dejstvu, ki se nanaša na samo terjatev, dejstvo pa je nastopilo po izdaji sklepa o izvršbi.

8. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

9. Dolžnika sama krijeta svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker v njem nista uspela (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ).