Jedro

Institut odpusta obveznosti je v zakonu predviden z namenom, da se prezadolženi osebni dolžnik reši primeža insolventnosti oziroma dolžniške krize, v katero je zašel brez špekulativnih namenov.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Upnik sam nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrnilo ugovor upnika N. d.o.o. proti odpustu obveznosti stečajnemu dolžniku.

2. Zoper navedeni sklep se je upnik pravočasno pritožil „iz vseh pritožbenih razlogov“ in predlagal spremembo izpodbijanega sklepa tako, da pritožbeno sodišče njegovemu ugovoru ugodi in postopek odpusta obveznosti ustavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V pritožbi upnik vztraja pri svojem stališču, da je dolžnik v zadnjih treh letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja prevzemal obveznosti, nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem, zaradi česar je podana zakonska ovira za odpust obveznosti iz 4. točke 399. člena ZFPPIPP. Pri tem se sklicuje na izjavo samega dolžnika, da je bil dolžnikov premoženjski položaj slab že od leta 2006 in dejstvo, da v stečajnem postopku prijavljene terjatve izhajajo že iz leta 2000. Iz navedenega pritožnik zaključuje, da se je dolžnik že od leta 2006 dalje zavedal, da glede na premoženjsko stanje ne more prevzemati dodatnih finančnih obveznosti, kljub temu pa je dne 29. 01. 2009 izdal nekriti ček za znesek 174,33 EUR.

5. Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi prvostopenjskega sodišča, da gre pri zgoraj navedeni dodatni zadolžitvi dolžnika v triletnem obdobju pred uvedbo postopka osebnega stečaja za relativno nizek znesek glede na to, da je dolžnik invalidsko upokojen in prejema pokojnino. Evidentno je torej, da se dolžnik v zadnjih treh letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja ni prekomerno zadolževal. Pritožnik namreč ne izpodbija ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da je dolžnik pretežni del svojih obveznosti prevzemal v obdobju od leta 2000 do leta 2007, torej v obdobju izven zakonskega triletnega obdobja iz 4. točke 399. člena ZFPPIPP, zato tudi po presoji pritožbenega sodišča v obravnavanem primeru ne gre za zakonsko oviro za odpust obveznosti iz 4. točke 399. člena ZFPPIPP.

6. Po presoji pritožbenega sodišča je tudi zmotno pritožbeno stališče, da bi stečajni dolžnik glede na svoj premoženjski položaj lahko v celoti izpolnil svoje obveznosti iz v stečajnem postopku prijavljenih terjatev, ker prejema mesečne dohodke v višini 707,75 EUR. Razen navedenih mesečnih prihodkov pritožnik ne navaja nobenega drugega premoženja stečajnega dolžnika, iz katerega bi bili upniki lahko poplačani, niti ne izpodbija ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da se iz dolžnikovih stalnih mesečnih prejemkov, upoštevaje sredstva, ki so izvzeta iz stečajne mase po 389. členu ZFPPIPP, mesečno na fiduciarni račun upravitelja nateka le okrog 70,00 EUR. Upoštevaje pritožnikove navedbe v njegovem ugovoru, da skupno znašajo obveznosti dolžnika do njegovih upnikov 39.941,16 EUR (pri čemer ni upoštevan niti nadaljnji tek obresti po 256. členu v zvezi s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP in stroški stečajnega postopka) bi to pomenilo, da bi dolžnik poplačeval samo navedeni znesek celih sedeminštirideset let. Institut odpusta obveznosti pa je v zakonu predviden prav z namenom, da se prezadolženi osebni dolžnik reši primeža insolventnosti oziroma dolžniške krize, v katero je zašel brez špekulativnih namenov. Ob povedanem se tako izkaže kot neutemeljena tudi pritožbena trditev o takem premoženjskem položaju dolžnika, da bo lahko v celoti izpolnil svoje obveznosti, kar je prav tako zakonska ovira za odpust obveznosti po 4. točki 399. člena ZFPPIPP.

7. Ker so se izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere je po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP dolžno paziti po uradni dolžnosti, je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

8. Izrek o pritožbenih stroških temelji na 129. členu ZFPPIPP, po katerem mora vsak upnik sam pokrivati stroške udeležbe v postopku zaradi insolventnosti.