Jedro

Oškodovanca sta stvari, vzete iz avtomobila, dobila takoj vrnjene, druge škode nista uveljavljala. Način storitve (vlom v avto popoldne na parkirišču tako, da je obtoženca pripeljal nekdo drug, da bi po dejanju lahko pobegnil), ne pomeni kakšne posebne in temeljite priprave kot obteževalne okoliščine, ki bi se morala upoštevati in bi narekovala strožjo kazen.

Izrek

Pritožba državne tožilke se zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obtoženca spoznalo za krivega kaznivega dejanja velike tatvine po členu 212/I tč. 1 KZ ter mu izreklo kazen šest mesecev zapora. V izrečeno kazen zapora je vštelo čas pridržanja in sicer od 22.3.1998 od 17.55 ure do 23.3.1998 do 15. ure. Na podlagi člena 105/II ZKP je oškodovanca J.N. in podjetje S..., s premoženjskopravnima zahtevkoma napotilo na pravdo.

Obtoženca je oprostilo povrnitve stroškov kazenskega postopka.

Proti sodbi je zaradi odločbe o kazni vložila pritožbo državna tožilka in predlagala ugoditev pritožbi tako, da se obtožencu izreče daljša kazen.

Višja državna tožilka je na seji, v skladu z določbo člena 377/II ZKP, podala mnenje in predlagala ugoditev pritožbi.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje po preizkusu sodbe in pritožbenih navedb ugotavlja, da je obtožencu izrečena kazen šest mesecev zapora ustrezna teži kaznivega dejanja in stopnji obtoženčeve krivde. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da sta oškodovanca podjetje O... in M.G. stvari, ki jih je obtoženec vzel iz avta, dobila vrnjene in tudi nista uveljavljala druge škode. Način storitve, na katerega opozarja pritožnica, da je obtoženec vlomil v avto na parkirišču v popoldanskem času tako, da ga je pripeljal na parkirišče nekdo drug, da bi po dejanju lahko pobegnil, pa tudi ne pomeni kakšne posebne in temeljite priprave kaznivega dejanja, zaradi katere bi bilo potrebno obtoženca, ki je bil za istovstna kazniva dejanja ža kaznovan, strožje kaznovati. Izrečena kazen je primerna tudi glede na ugotovljene olajševalne okoliščine, obstoja teh pa pritožnica ne izpodbija.

Pritožbeni razlog, ki ga uveljavlja državna tožilka ni podan, izpodbijana sodba tudi nima kršitev kazenskega postopka in kazenskega zakona, na katere mora sodišče druge stopnje paziti po uradni dolžnosti, zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.