Jedro

Tožena stranka lahko obstoj razlogov za znižanje plač iz naslova uspešnosti poslovanja dokazuje tudi v sodnem postopku (v katerem lahko delavec izpodbija utemeljenost znižanja plač in zahteva izplačilo razlike v plači).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje toženi stranki naložilo, da je dolžna tožniku v roku 8 dni: - obračunati razliko v plači za leto 2013 v bruto znesku 393,54 EUR, od tega zneska odvesti davke in prispevke ter tožniku plačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 10. 2013 dalje do plačila (I. točka izreka); - obračunati razliko v plači za leto 2014 v bruto znesku 607,99 EUR, od tega zneska odvesti davke in prispevke ter tožniku plačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 1. 2015 dalje do plačila (II. točka izreka); - obračunati razliko v plači za obdobje od 1. 1. 2015 do 30. 5. 2015 v bruto znesku 373,19 EUR, od tega zneska odvesti davke in prispevke ter tožniku plačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 6. 2015 dalje do plačila (III. točka izreka); - povrniti pravdne stroške v znesku 556,48 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku izpolnitvenega roka dalje do plačila (IV. točka izreka).

2. Tožena stranka se pritožuje zoper navedeno sodbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi nasprotuje presoji sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni dokazala trditev o obstoju pogojev za znižanje plač v skladu s Kriteriji. Navaja, da je tabelo z relevantnimi podatki za sporno obdobje povzela v pripravljalni vlogi in navedla, da se šteje kot trditvena podlaga in da bi bila kot dokaz priložena povsem ista tabela - brez žiga in podpisa, ker gre za interni dokument tožene stranke. Sodišče prve stopnje ni spraševalo zakonitih zastopnikov o verodostojnosti podatkov, zato je tožena stranka štela, da podatki iz tabele niso sporni. Če je sodišče menilo, da izpoved člana uprave ni primeren dokaz za dokazovanje podatkov, bi moralo toženo stranko pozvati k predložitvi dodatnih dokazov. Meni, da je tožnik prerekal podatke v tabeli le s trditvijo, da niso resnični, sicer pa je imel možnost pridobiti javno objavljene podatke v letnih poročilih. Navaja, da se strinja z oceno sodišča prve stopnje, da sta zakonita zastopnika izpovedovala neskladno, vendar meni, da je pavšalen zaključek sodišča prve stopnje, da se tožena stranka ni držala Kriterijev za ugotavljanje uspešnosti poslovanja. To velja zgolj za nekatere mesece, medtem ko je bilo v ostalih mesecih znižanje plač zakonito. V pritožbi izpodbija tudi ugotovitve sodišča prve stopnje glede zakonitosti postopka sprejemanja Kriterijev za ugotavljanje uspešnosti oziroma njihovo veljavnostjo. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti tistih, ki jih zatrjuje pritožba, da je popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje ter da je izpodbijana odločitev materialnopravno pravilna in zakonita.

5. V tem individualnem delovnem sporu, ki se vodi po pravilih vzorčnega postopka iz 279. b člena ZPP, se presoja, ali je tožena stranka tožniku v mesecih od maja 2013 do septembra 2013, od marca 2014 do junija 2014, avgusta 2014 in od oktobra 2014 do maja 2015 utemeljeno znižala plače oziroma ali je bilo to znižanje nezakonito, in je zato tožena stranka za navedeno obdobje tožniku dolžna izplačati razlike v plači. 6. Pritožbeno sodišče je v tej zadevi že odločilo in s sklepom opr. št. Pdp 264/2017 z dne 25. 9. 2017 razveljavilo prvostopenjsko sodbo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V izpodbijanem sklepu je sprejelo stališče, da lahko tožena stranka obstoj razlogov za znižanje plač iz naslova uspešnosti poslovanja dokazuje tudi v sodnem postopku (v katerem lahko delavec izpodbija utemeljenost znižanja plač in zahteva izplačilo razlike v plači) in da bi moralo sodišče prve stopnje izvesti dokaze, vezane na obstoj pogojev za znižanje plač skladno s Kriteriji ugotavljanja uspešnosti poslovanja (Kriteriji).

7. V ponovljenem sojenju je sodišče prve stopnje skladno z napotki pritožbenega sodišča dopolnilo dokazni postopek v zvezi z obstojem pogojev za znižanje plač (skladno s Kriteriji), in zaslišalo zakonita zastopnika ter po oceni izvedenih dokazov presodilo, da tožena stranka ni dokazala trditev o obstoju pogojev za znižanje plač skladno s Kriteriji. Glede teh trditev je dokazno breme na toženi stranki in posledično tudi dokazni riziko (212. člen ZPP). V prvi pripravljalni vlogi je tožena stranka izrecno navedla, da se kot del trditvene podlage šteje tabela (list. št. 34), v kateri je številčni prikaz realizacije, plana in razlike za prodajo, nabavo in dobiček za obdobje od januarja 2013 do decembra 2015. Pri tem pa tožena stranka ni navedla, od kod izvirajo številčni podatki, navedeni v tabeli, in ni predložila listin, ki bi dokazovale resničnost navedenih podatkov.

8. Tožena stranka je sprejela Kriterije, v katerih je določila, da uspešnost poslovanja družbe ugotavlja uprava mesečno in za celotno poslovno leto na podlagi skrbno izdelanih poročil Sektorja za ekonomiko in finance, pri čemer je osnova za ugotavljanje uspešnosti poslovanja dosežen količinski obseg poslovanja na nabavnem in prodajnem področju ter ustvarjen dobiček, oboje glede na plan za konkretno časovno obdobje, obračun mesečne (de)stimulacije iz naslova uspešnosti poslovanja družbe pa se ugotavlja s primerjavo dejansko dosežene realizacije glede na planirane prodajne in nabavne količine ter planiran dobiček.

9. Tožena stranka v pritožbi neutemeljeno uveljavlja, da je podatke v tabeli potrebno šteti za priznane skladno z 214. členom ZPP. Pri tem spregleda, da je tožnik prerekal resničnost navedenih podatkov in zatrjeval, da so podatki prilagojeni potrebam tega spora. Dejansko gre za izjavo, s katero je tožnik preprečil učinek domneve priznanja dejstev, pri čemer je bil izpolnjen tudi nadaljnji pogoj iz drugega odstavka 214. člena ZPP, da ne gre za dejstva, ki se nanašajo na ravnanje te stranke ali na njeno zaznavanje. Navedbe tožnika, da so številke v tabeli prilagojene potrebam tega postopka, pomenijo po vsebini nasprotovanje trditvam tožene stranke, zaradi česar ni možno slediti pritožbenemu predlogu, da pritožbeno sodišče zaradi pavšalnega prerekanja šteje podatke v tabeli za resnične.

10. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da bi lahko tožena stranka kot dokaz priložila isto tabelo kot listino - brez žiga in podpisa, ker gre za interni dokument tožene stranke. Za odločitev je bistvenega pomena, da takšne listine tožena stranka ni predložila, pa četudi bi to storila, bi bila njena dokazna vrednost brez podpisa vprašljiva, saj se za vsako listino, sestavljeno v podjetju, imenuje fizična oseba, odgovorna za njeno resničnost oziroma verodostojnost. 11. Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni zadostila dokaznemu bremenu, saj niti v ponovnem sojenju ni predložila poročil Sektorja za ekonomiko in finance skladno s Kriteriji. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je tožena stranka dokazala izpolnjevanje pogojev za vsakomesečno znižanje plače z izpovedbama predsednika in člana uprave. Predsednik uprave je sicer izpovedal, da so dejansko mesečno ugotavljali rezultate z materialnimi in finančnimi poročili, ki jih je pripravil finančni sektor. Vendar pa tožena stranka teh poročil, za katere je zatrjevala, da so jih mesečno sestavljali in ki bi potrdila, da so plače znižane skladno s Kriteriji, ni predložila, izpovedi zakonitih zastopnikov pa sta glede na obsežnost številčnih podatkov pavšalni.

12. Zmotno je stališče tožene stranke, da bi moralo sodišče prve stopnje pozivati toženo stranko k predložitvi poročil. Primarna je dolžnost strank, da navedejo vsa pravno relevantna dejstva in dokaze za njihovo potrditev. Zato bi morala tožena stranka že glede na običajno skrbnost postopanja v sodnem postopku predložiti listine v zvezi z izpolnjevanjem pogojev za znižanje plač, kot jih je določila v Kriterijih. Poleg tega je predsednik uprave tožene stranke povedal, da so v spornem obdobju zaposlenim kljub pozitivnim rezultatom nekajkrat neupravičeno znižali plače, v določenih obdobjih (leti 2014 in 2015) pa so zaposlenim plače znižali glede na rezultate prejšnjega meseca, kar je v nasprotju s Kriteriji.

13. Ob upoštevanju navedenega ostale pritožbene navedbe, s katerimi tožena stranka nasprotuje stališču sodišča prve stopnje o nezakonitosti postopka sprejemanja Kriterijev, četudi bi se izkazale za utemeljene, ne morejo vplivati na drugačno presojo v tem sporu. Zato se pritožbenemu sodišču do teh navedb ni bilo treba opredeliti (prvi odstavek 360. člena ZPP).

14. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da s pritožbo uveljavljani razlogi niso podani, prav tako ne razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato jo je na podlagi 353. člena ZPP zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano prvostopenjsko sodbo.

15. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbe, ker ni uspela (prvi odstavek 165. člena in 154. člen ZPP).